Seznam projektov

Hrasti za gozdove in gozdarstvo v prihodnosti: Quercus robur versus Quercus petraea (J4-4541)

Status

Aktiven

Vodja projekta

dr. Jožica Gričar

Oddelek

Oddelek za gozdno fiziologijo in genetiko

Sodelavci

dr. Aleksander Marinšek dr. Jožica Gričar dr. Luka Krajnc dr. Marjana Westergren dr. Nataša Šibanc dr. Peter Prislan dr. Polona Hafner dr. Tanja Mrak dr. Tina Unuk Nahberger dr. Urša Vilhar Natalija Dovč prof. dr. Hojka Kraigher prof. dr. Tom Tomislav Levanič

Partnerji

Gozdarski inštitut Slovenije (vodilni); Univerza v Ljubljani, Biotehniška fakulteta, Oddelek za Agronomijo; Inštitut Jožef Stefan

VSEBINA PROJEKTA

Kratek opis: Projekt se osredotoča na dve ekološko in gospodarsko pomembni vrsti hrasta zmernega pasu, ki uspevata v Sloveniji: Q. robur in Q. petraea, in sicer na njuno prihodnjo razširjenost in potencial rasti. Za razumevanje zvez med podnebjem in rastjo obeh vrst je najprej potrebna zanesljiva identifikacija teh dveh simpatričnih in hibridnih vrst. Okoljski poskusi na mladih drevesih Q. robur in Q. petraea bodo razkrili njun funkcionalno-strukturni odziv na enake naravne okoljske razmere (vključno z vplivi abiotskih in mikrobnih dejavnikov tal) med obnavljanjem, tj. kritično fazo vzpostavljanja novega gozda. Ta del bo izveden v nižinskem hrastovem sestoju v Krakovskem gozdu, kjer v zadnjih letih redno beležijo propadanje in odmiranje hrasta Q. robur, zato sta vrednotenje in primerjava dinamike rasti in uspevanja Q. robur in Q. petraea na tej ploskvi ključna za napovedi razširjenosti obeh vrst hrasta v prihodnosti. Poleg tega nam bo razpoložljiva oprema v Krakovskem gozdu skupaj s podatki o drevesnih prirastkih, ki jih bomo pridobili v okviru pričujočega projekta, omogočili (1) oceno delovanja gozda v različnih okoljskih razmerah in (2) modeliranje potenciala rasti dreves v prihodnosti, kakor tudi modeliranje ekosistemske sekvestracije ogljika v ogroženih nižinskih sestojih Q. robur.

Zaradi lažje organizacije je projekt organiziran v petih delovnih sklopih (DS), ki bodo zajemali vse načrtovane dejavnosti in so predstavljeni s približno časovnico. Delovni sklop 5, namenjen upravljanju, obveščanju in razširjanju rezultatov projekta, bo podpiral vse delovne sklope, medtem ko so delovni sklopi 1-4 tematski:

DS1: Orodja za določanje Q. robur in Q. petraea;
DS2: Monitoring v odraslih hrastovih sestojih;
DS3: Uspevanje mladih dreves v naravnih razmerah;
DS4: Procesi ponora ogljika, integracija podatkov in modeliranje ter
DS5: Projektno vodenje in diseminacija.

Predlagana raziskava obsega pregled obstoječe literature in poenotenje obstoječih podatkov (tj. morfološke podatke za posodabljanje ključa za določanje drevesnih vrst, izbor lokacij), eksperimentalno delo (primerjava rasti mladih dreves Q. robur in Q. petraea v naravnih razmerah) in modeliranje (prihodnja uspešnost preučevanih hrastovih vrst v Sloveniji in s tem povezani ponori ogljika za preučevani ekosistem). Eksperimentalno delo bo razdeljeno na dva dela: (1) analiza odraslih hrastovih sestojev (DS1, DS2 in DS4) in (2) okoljski poskusi na mladih drevesih (DS3 in DS4).

Predlagana raziskava je kompleksna in združuje najnovejše znanje različnih raziskovalnih skupin, ki proučujejo gozdne ekosisteme na različnih časovnih in prostorskih skalah in združujejo napredne in dobro razvite metodologije z različnih področij, tj. gozdne genetike, drevesne biologije, ekofiziologije, mikologije in dendroekologije.

Delovni načrt projekta:

Slika. Časovnica projekta