Vsi oddelki

FIGE

Oddelek za gozdno fiziologijo in genetiko

1. Razvoj kadrov

  • Podpora izobraževanju doma in v tujini, konstruktivnemu timskemu delu, doseganju in preseganju kriterijev, pogojenih z delovnim mestom ter željami in vizijo posameznikov;
  • Zagotavljati pogoje za znanstveno-raziskovalno in strokovno delo in razvoj v skladu z osebnimi cilji posameznika in razvojem področij na inštitutu.

2. Kvaliteta in zmogljivost laboratorijev in storitev

  • Nadaljevati s posodabljanjem laboratorijev, kvalitativnim in kvantitativnim izboljšanjem analiz in postopkov ter uvedbe novih najsodobnejših pristopov v laboratorijih FIGE (mikrodisekcija, izotopske analize, sekveniranje naslednje generacije, genska ekspresija, adaptivna evolucija, vzpostavitev pogojev za detekcijo GSO v gozdarstvu, …);
  • Povečati nivo standardizacije analiz in postopkov od sprejema vzorcev do rezultatov – izboljšanje sledljivosti, ponovljivosti in primerljivosti. Srednjeročna in dolgoročna perspektiva ostaja tudi pridobitev akreditacije za vsaj nekaj ključnih analiz v laboratorijih FIGE.
  • Vzporedno z izboljšanjem kvalitete in zmogljivosti laboratorijev FIGE pomembno perspektivo predstavlja tudi trženje storitev s področja fizioloških in genetskih analiz tako v gozdarstvu kot tudi širše s komercialnimi projekti, ki vključujejo molekularno identifikacijo organizmov, populacijsko genetske študije, filogenetske in filogeografske analize, analize bioloških združb v kompleksnih vzorcih, zgodnjo detekcijo prisotnosti gliv, ugotavljanje sledljivosti gozdnih produktov z  izotopskimi metodami itn.
  • Inovacije: aktivneje uporabiti pridobljeno znanje in izkušnje za razvoj inovacij analitskih postopkov in raziskovalne opreme. Dolgoročno perspektivo predstavlja tudi trženje inovacij in ponudba razvoja in izdelava določenih tipov raziskovalne opreme po naročilu (povezava z LEG – Laboratorijem za elektronske sisteme v gozdarstvu).

(v skladu s cilji projekta EUFORINNO)

3. Raziskovalne metode v razvoju

  • Mikroskopija in analize slike: nadaljevati z razvojem metod za pripravo, analizo in prikaz vzorcev (mikroskopskih in makroskopskih preparatov, slik in živih vzorcev), nadaljnji razvoj metod za analize korenin in micelija, postopna izdelava atlasa korenin, gliv in semen gozdnega drevja
  • Fluorescenčna mikroskopija: razvoj metod za fiziološke raziskave na nivoju tkiv in celic simbiontskih organizmov.
  • Mikrodisekcija: razvoj in uvedba standardiziranih in rutinskih postopkov uporabe mikrodisekcijskega mikroskopa za fiziološke in genetske raziskave na nivoju tkiv, celic in pod celičnim nivojem – raziskave interakcij gostitelj-simbiont/patogen/parazit znotraj tkiva oz. na nivoju celice; raziskave alokacije in obrata hranil na nivoju tkiv ali nižje v povezavi z izotopskimi analizami.
  • Genetika, genomika, proteomika, metatranskriptomika: vzpostavitev protokolov za analize genomov, proteomov,…kot globalni pogled na dogajanja v organizmu ali celotnem ekosistemu.
  • Biogeografija in filogeografija talnih organizmov s poudarkom na ugotavljanju vzorcev pojavljanja in migracij med seboj povezanih organizmov različnih skupin.
  • Encimatika: razvoj metod za raziskave encimskih procesov v rizosferi gozdnih ekosistemov.
  • Razvoj tehnologij gojenja talnih organizmov in vzpostavljanja večpartitnih (nadzorovanih) mrež organizmov z namenom doseganja izbranih ciljev: nadaljevanje študija interakcij različnih skupin organizmov v rizosferi ter eksploatacija možnosti izkoriščanja izbranih sistemov v praksi.
  • Uporaba biomarkerjev za ugotavljanje prisotnosti posameznih skupin organizmov v gozdnih tleh ter za vrednotenje njihove biomase.
  • Razvoj metod za ugotavljanje dolgoživosti korenin.
  • Modeliranje v gozdnih tleh: nadaljevanje začetih aktivnosti in sodelovanj na področju prevajanja bioloških procesov v gozdnih tleh (in širše) v matematične opise le-teh, vzporedno s pridobivanjem podatkov za postavitve modelov in njihovo validacijo.
  • Izotopske analize: Vpeljava izotopskih sledilcev za proučevanje kroženja izbranih makroelementov na nivoju gozdnih ekosistemov - vzpostavitev raziskovalne platforme na terenu za aplikacijo izotopskih sledilcev na nivoju ekosistema  ter povezava z  modeliranjem v gozdnih tleh. Uporaba izotopskih sledilcev za ugotavljanje alokacije izbranih makroelementov znotraj organizma in med posameznimi organizmi ter hitrosti obrata drobnih korenin in micelija.
  • Nadaljnje raziskave in razvoj, organizacija ter dolgoročno vzdrževanje zbirk, poskusnih nasadov, in situ enot ohranjanja GGV in baz podatkov.

4. Razvoj novih pristopov pri monitoringu stanja gozdov

  1. Genetski monitoring in kazalci prilagojenosti razmeram v okolju: vzpostavitev protokolov za genetski monitoring, ki bo omogočal oceno ogroženosti evolucijskega prilagoditvenega potenciala populacij gozdnega drevja ter razvoj ustreznih kazalcev, ki bodo omogočali spremljanje stopnje prilagojenosti gozdnih populacij na spreminjajoče se razmere v okolju. Samo z genetskim monitoringom lahko spremljamo in znanstveno potrdimo dinamične procese pri spreminjanju genetske strukture in genetske variabilnosti znotraj posameznih populacij gozdnega drevja zaradi vpliva klimatskih in drugih okoljskih sprememb na gozdne ekosisteme in načinov gospodarjenja z gozdom.
  2. Nadaljnje spremljanje in svetovanje za potrebe sistemskih rešitev s področja gozdnih genskih virov, gozdnega reprodukcijskega materiala, varovanja ter vzgoje gliv ter vključevanje teh področij v sistem razvoja podeželja.
  3. Kmetijsko-gozdarski sistemi (KGS): raziskave na področju KGS, ki sovpadajo s področji gozdne fizioloogije in genetike, ki bodo omogočile uspešno vpeljavo KGS v prakso.

(v skladu s cilji projekta LIFEGENMON)

5. Znanstvena politika, publicistika in prenos znanj:

  • Razvoj pedagoških kvalifikacij, gradiv in izobraževalnih sistemov na področju gozdne fiziologije in genetike, ekologije, ohranjevalne biologije, ter posameznih metodoloških pristopov.
  • Razvoj publicističnih kvalifikacij in soustvarjanje založniške politike na GIS in v gozdarstvu
  • Razvoj sistema odprtega dostopa do podatkov znanstveno-raziskovalnega procesa, sistema enakih možnosti, vrednotenja upravljanja z bazami podatkov.
  • Razvoj nacionalnih in evropskih strategij razvoja raziskav in in ocenjevanja področij gozdarstva, biodiverzitete, ohranitvene biologije in širše biotehniških ved ter ved o življenju, okolju in zemlji.

Naša spletna stran uporablja piškotke, ki se naložijo na vaš računalnik. Ali se za boljše delovanje strani strinjate z njihovo uporabo?

Več o uporabi piškotkov

Uporaba piškotkov na naši spletni strani

Pravna podlaga

Podlaga za obvestilo je spremenjeni Zakon o elektronskih komunikacijah (Uradni list št. 109/2012; v nadaljevanju ZEKom-1), ki je začel veljati v začetku leta 2013. Prinesel je nova pravila glede uporabe piškotkov in podobnih tehnologij za shranjevanje informacij ali dostop do informacij, shranjenih na računalniku ali mobilni napravi uporabnika.

Kaj so piškotki?

Piškotki so majhne datoteke, pomembne za delovanje spletnih strani, največkrat z namenom, da je uporabnikova izkušnja boljša.

Piškotek običajno vsebuje zaporedje črk in številk, ki se naloži na uporabnikov računalnik, ko ta obišče določeno spletno stran. Ob vsakem ponovnem obisku bo spletna stran pridobila podatek o naloženem piškotku in uporabnika prepoznala.

Poleg funkcije izboljšanja uporabniške izkušnje je njihov namen različen. Piškotki se lahko uporabljajo tudi za analizo vedenja ali prepoznavanje uporabnikov. Zato ločimo različne vrste piškotkov.

Vrste piškotkov, ki jih uporabljamo na tej spletni strani

Piškotki, ki jih uporabljamo na tej strani sledijo smernicam:

1. Nujno potrebni piškotki

Tovrstni piškotki omogočajo uporabo nujno potrebnih komponent za pravilno delovanje spletne strani. Brez teh piškotov servisi, ki jih želite uporabljati na tej spletni strani, ne bi delovali pravilno (npr. prijava, nakupni proces, ...).

2. Izkustveni piškotki

Tovrstni piškotki zbirajo podatke, kako se uporabniki vedejo na spletni strani z namenom izboljšanja izkustvene komponente spletne strani (npr. katere dele spletne strani obiskujejo najpogosteje). Ti piškotki ne zbirajo informacij, preko katerih bi lahko identificirali uporabnika.

3. Funkcionalni piškotki

Tovrstni piškotki omogočajo spletni strani, da si zapomni nekatere vaše nastavitve in izbire (npr. uporabniško ime, jezik, regijo) in zagotavlja napredne, personalizirane funkcije. Tovrstni piškotki lahko omogočajo sledenje vašim akcijam na spletni strani.

4. Oglasni ali ciljani piškotki

Tovrstne piškotke najpogosteje uporabljajo oglaševalska in družabna omrežja (tretje strani) z namenom, da vam prikažejo bolj ciljane oglase, omejujejo ponavljanje oglasov ali merijo učinkovitost oglaševalskih akcij. Tovrstni piškotki lahko omogočajo sledenje vašim akcijam na spletu.

Nadzor piškotkov

Za uporabo piškotkov se odločate sami. Piškotke lahko vedno odstranite in s tem odstranite vašo prepoznavnost na spletu. Prav tako večino brskalnikov lahko nastavite tako, da piškotkov ne shranjujejo.

Za informacije o možnostih posameznih brskalnikov predlagamo, da si ogledate nastavitve.

Upravljalec piškotkov

Gozdarski inštitut Slovenije