Pavlovnija (Paulownia tomentosa) je drevo, ki izvira iz osrednje in vzhodne Kitajske. Zaradi hitre rasti ter velikih, privlačnih vijoličastih cvetov, ki se odprejo spomladi še pred olistanjem, je priljubljena v okrasne namene. Vendar lahko njeno širjenje zunaj območij, kjer je bila posajena, predstavlja izziv za varstvo narave. Tvori namreč številne semenske kapsule, od katerih lahko vsaka vsebuje do 2.000 majhnih, lahkih, krilatih semen. Ta se lahko z vetrom in vodo razširjajo na velike razdalje. Semena lahko v talni semenski banki preživijo dve do tri leta, vrsta pa se lahko razmnožuje tudi s poganjki iz korenin. Zaradi teh in drugih prilagoditvenih lastnosti se lahko širi tudi izven območij, kjer je bila posajena, in se ustali v naravnem okolju, kjer izpodriva avtohtone rastlinske vrste. Zato sta zgodnje prepoznavanje in ustrezno ukrepanje pomembna za omejevanje njenega širjenja.
Slika 1: a) Cvet pavlovnije (vir: Pexels.com), b) plod s semeni in c) celotno drevo (foto: Aleksander Marinšek).
V projektu Stop pavlovniji! smo izvedli sistematičen popis rastlin te vrste na območju Krajinskega parka Tivoli, Rožnik in Šišenski hrib ter v izbranem pasu urbanega območja okoli krajinskega parka.
Terenske aktivnosti
Med majem in avgustom 2026 smo s terenskimi pregledi, uporabo drona in prostorskih analiz evidentirali 484 osebkov pavlovnije na projektnem območju: 474 v gozdu in 10 na šestih urbanih lokacijah. Dodatne tri osebke smo opazili izven projektnega območja.
Slika 2: GPS sledi terenskega popisa (rumene, zelene in modre linije) in z analizo prostorskih podatkov določenih potencialnih območij (vijolični poligoni) rasti pavlovnije v Krajinskem parku Tivoli, Rožnik in Šišenski hrib.
Med junijem in septembrom smo na gozdnem zemljišču Mestne občine Ljubljana v jugovzhodnem delu krajinskega parka obravnavali vseh 474 popisanih gozdnih osebkov. Med njimi jih je bilo 255 nižjih od 50 cm, 180 visokih med 50 in 200 cm ter 33 višjih od dveh metrov. Večino smo odstranili z ročnim puljenjem oziroma izruvanjem z namenskimi ruvalniki, 12 največjih rastlin pa smo obročkali. Noben osebek še ni razvijal plodov ali semen, pri ukrepih pa nismo uporabljali herbicidov.
Slika 3: a) kup manjših pavlovnij, b) nižja pavlovnija v bukovem mladju, c) obročkane pavlovnije, č) ruvanje pavlovnije z namenskim ruvalnikom, d) dolge korenine izruvane nižje pavlovnije, e) močnejša korenina višje izruvane pavlovnije
V urbanem okolju bo odstranjevanje odvisno od sodelovanja lastnikov zemljišč v drugem delu projekta.
Slika 4: Območje popisa pavlovnije v urbanem okolju Ljubljane (zeleno obarvan del).
Kaj smo se naučili?
Pri popisu smo združili terenske preglede, uporabo drona in načrtovanje v geografskem informacijskem sistemu (GIS). Izkazalo se je, da rastlin na posnetkih z dronom ni mogoče dovolj zanesljivo prepoznati, zato so bili ključni pregledi na terenu. Prostorska analiza mladih in pomlajenih gozdnih sestojev na južnih legah nam je pomagala pri načrtovanju iskanja.
Slika 5: Prikaz mladih in pomlajenih gozdnih sestojev na podlagi prostorske analize.
Potrdilo se je, da obročkanje večjih dreves zahteva večletno spremljanje in ponovna obročkanja, saj večkrat iz koreninskega sistema poženejo novi poganjki.
Prispevek k ohranjanju biotske raznovrstnosti
Projekt povezuje sistematično zbiranje podatkov, neposredno odstranjevanje rastlin in načrtovanje nadaljnjega spremljanja ter sodelovanje z različnimi deležniki. S tem prispeva k prizadevanjem za omejevanje širjenja invazivnih tujerodnih vrst in ohranjanju biotske raznovrstnosti ter podpira 15. cilj trajnostnega razvoja Združenih narodov – Življenje na kopnem.
Sodelovanje in ozaveščanje javnosti
Projektni partnerji s skupnim delom prispevajo k popisu in obvladovanju pavlovnije ter ozaveščanju javnosti o značilnostih invazivnih tujerodnih vrst. Projekt smo predstavili s plakatom na festivalu Raznoživo, ki je potekal 22. maja 2026 v Ljubljani.
Slika 6: Stojnica Mestne občine Ljubljana na festivalu Raznoživo na mednarodni dan biotske raznovrstnosti v Ljubljani.
Ob koncu poročevalskega obdobja smo različne deležnike povabili na delavnico, ki je potekala v začetku oktobra. O njenem poteku in rezultatih bomo poročali v zaključnem poročilu projekta.
V naslednji fazi bomo spremljali območja odstranjevanja, preverjali morebitno ponovno odganjanje v gozdu krajinskega parkater nadaljevali obvladovanje pavlovnije v urbanem okolju. Pomemben del aktivnosti bodo ozaveščevalne delavnice, s katerimi bomo širili znanje o načinih širjenja pavlovnije in možnostih za njegovo preprečevanje ter spodbujali vključevanje javnosti v ohranjanje biotske raznovrstnosti.
Slika 7: Popis pavlovnije v gozdu krajinskega parka.
