Na Gozdarskem inštitutu Slovenije smo 9. marca 2026 slovesno odprli Center za semenarstvo, drevesničarstvo in varstvo gozdov, novo raziskovalno infrastrukturo, namenjeno krepitvi znanja, razvoja in inovacij na področju obnove ter varstva gozdov. Otvoritve so se udeležili akad. prof. dr. Peter Štih, predsednik Slovenske akademije znanosti in umetnosti, Mateja Čalušić, ministrica za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano, mag. Bojan Kumer, minister za okolje, podnebje in energijo, dr. Igor Papič, minister za visoko šolstvo, znanost in inovacije, mag. Borut Sajovic, minister za obrambo, dr. Jerneja Jug Jerše, vodja Predstavništva Evropske komisije v Sloveniji, dr. Robert Mavsar, direktor Evropskega gozdarskega inštituta ter drugi cenjeni gostje. Naložba, vredna 8,65 milijona evrov, je bila izvedena v okviru Načrta za okrevanje in odpornost (NOO) ter Podnebnega sklada Republike Slovenije. 

Ob odprtju je direktorica Gozdarskega inštituta Slovenije dr. Nike Krajnc povedala: »Ponosni smo, da smo projekt izgradnje novega Centra uspešno pripeljali do slavnostne otvoritve. Nova infrastruktura, ki obsega skupno 2.527 m2 novih površin, predstavlja strateško naložbo v prihodnost slovenskih gozdov ter pomemben prispevek k znanstveni odličnosti, podnebni odpornosti in trajnostnemu razvoju Slovenije. Objekt je zasnovan v skladu z najvišjimi standardi trajnostne gradnje, saj vključuje več kot 1.400  m3 masivnega lesa.«

Novi center ob stavbi inštituta predstavlja strateški korak k dolgoročni odpornosti slovenskih gozdov, saj bo z najsodobnejšo raziskovalno in tehnološko infrastrukturo omogočil razvoj drevesničarske in semenske dejavnosti ter okrepljeno varstvo gozdov v času vse izrazitejših podnebnih sprememb in biotskih tveganj. 

Ministrica Mateja Čalušić je ob tem poudarila: »V minulih desetih letih se pospešeno soočamo s podnebnimi spremembami, ki se v gozdu odražajo kot veliko število izjemnih vremenskih pojavov, kot naravne ujme rekordnega obsega, prekomerna namnožitev škodljivih organizmov in pojavljanje novih, doslej neznanih škodljivih organizmov. Zato so področja gozdne genetike, pridobivanja ustreznega gozdnega reprodukcijskega materiala in varstva gozdov ključna za prihodnji razvoj gozdov.« 

Minister mag. Bojan Kumer je predstavil pomen investicije skozi prizmo podnebnih sprememb: »Gozd ni samoumeven, še posebej v obdobju podnebnih sprememb. Zdravi in odporni gozdovi so  rezultat znanja, odgovornega upravljanja in odločitev, ki jih sprejemamo danes. Prav zato so vlaganja v znanje, semenarstvo in obnovo gozdov ena najpomembnejših naložb v odpornost naše družbe na podnebne spremembe.« 

Minister dr. Igor Papič je izpostavil širši pomen centra za slovensko znanost ter za dolgoročno odpornost in ohranjanje slovenskih gozdov. Poudaril je tudi vlogo vlaganj v raziskave, inovacije in sodobno raziskovalno infrastrukturo: »Center za semenarstvo, drevesničarstvo in varstvo gozdov ni le pridobitev za Gozdarski inštitut Slovenije, ampak celotno državo, saj se bo center med drugim posvečal odpornosti in ohranjanju naših gozdov. Investicije v znanost, raziskave in inovacije se vedno večkratno povrnejo in prispevajo k dobrobiti celotne družbe, zato je ta vlada poleg povečanega financiranja znanosti, raziskav in inovacij, zagnala tudi največji investicijski cikel v znanstvenoraziskovalno in visokošolsko infrastrukturo. S tem je omogočila dobre finančne in infrastrukturne pogoje za slovensko znanost. Tudi znanstvenoraziskovalna skupnost je spoznala, da so se pogoji za delo v zadnjih letih bistveno izboljšali in še naprej bomo delali na tem, ker imamo v Sloveniji odlične znanstvenice in znanstvenike, ki si zaslužijo, da raziskujejo v stimulativnem okolju.« 

Vodja Predstavništva Evropske komisije v Sloveniji dr. Jerneja Jug Jerše je predstavila, kako projekt združuje ključne evropske cilje – trajnostno upravljanje gozdov, ohranjanje biotske raznovrstnosti ter raziskave za prilagajanje podnebnim spremembam – in predstavlja pomemben primer učinkovite uporabe sredstev iz Načrta za okrevanje in odpornost. Povedala je: »Evropska komisija se zelo veseli otvoritve enega ključnih projektov iz Načrta za okrevanje in odpornost, ki je zagotovil večino (5,1 mio EUR) sredstev. To je projekt, kjer se povezujejo gozdovi, kot strateški domači vir za Evropo in Slovenijo, njihovo trajnostno upravljanje ohranjanje biotske raznovrstnosti, raziskave in razvoj za prilagajanje podnebnim spremembam kot večje možnosti za hitro pogozdovanje po naravnih nesrečah. Posebne čestitke Gozdarskemu inštitutu Slovenije za izgradnjo skoraj nič-energetske lesene stavbe z uporabo obnovljivih virov energije.« 

Objekt je zasnovan skladno z načeli trajnostne gradnje. Pri gradnji so bili uporabljeni trajnostni in naravni materiali (predvsem les) z nizkim ogljičnim odtisom ter možnostjo recikliranja. Zgradba vključuje elemente zelene strehe, pri izgradnji podporne infrastrukture pa so bila upoštevana načela trajnostne rabe prostora in načelo, da se ne škoduje bistveno. 

V novem Centru bo potekalo delo Oddelka za varstvo gozdov in Oddelka za gozdno fiziologijo in genetiko. Ob tem je vodja slednjega, akad. prof. dr. Hojka Kraigher, povedala: »Ekstremni vremenski pojavi so v zadnjem desetletju prizadeli velike površine gozdov, kjer naravna obnova ne zadošča več. Sanitarna sečnja postaja del vsakdana, gozdni reprodukcijski material (seme in sadike) pa strateška surovina. Ker drevesne vrste ne obrodijo vsako leto, je shranjevanje semena zahtevno, vzgoja sadik večletna, znanje ter oprema s področja semenarstva in drevesničarstva pa je v Sloveniji v zadnjih desetletjih nazadovala. Čeprav je obnova s sadnjo in setvijo med najdražjimi gozdarskimi ukrepi, je ključna za oblikovanje gozdov, odpornih na prihodnje razmere. Novi Center za semenarstvo, drevesničarstvo in varstvo gozdov bo z razvojem znanja in opreme omogočil revitalizacijo celotnega področja v znanosti in praksi. Le pripravljeni in prilagodljivi gozdovi bodo lahko tudi v prihodnje zagotavljali vse svoje funkcije – proizvodne, ekološke, socialne, zaščitne in obrambne.« 

Vodja Oddelka za varstvo gozdov dr. Barbara Piškur je ob pridobitvi novih sodobnih prostorov dejala: »Nova stavba Centra za semenarstvo, drevesničarstvo in varstvo gozdov pomembno krepi raziskave in diagnostiko zdravja gozdov v Sloveniji. V času podnebnih sprememb ter novih bolezni in škodljivcev gozdnega drevja je znanost naša prva obrambna linija – novi laboratoriji nam omogočajo hitrejše zaznavanje tveganj ter zanesljivo strokovno podporo državi pri varovanju gozdov.« 

Gradnja Centra SDVG se je začela septembra 2024 in je bila zaključena decembra 2025. Od skupne investicije 8,65 milijona evrov z DDV je bilo 5,1 milijona evrov (brez DDV) zagotovljenih iz Mehanizma za okrevanje in odpornost, ki ga financira Evropska unija NextGenerationEU, sredstva za DDV pa je financiralo Ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano. V letu 2024 je Gozdarski inštitut Slovenije pridobil dodatna sredstva v višini 2,47 milijona evrov z DDV iz Podnebnega sklada Republike Slovenije, Ministrstvo za okolje, podnebje in energijo, kar je omogočilo izvedbo sodobne lesene gradnje ter visoko energetsko učinkovitost novega objekta.

Zaposleni se veselimo te pomembne zgodovinske pridobitve za Gozdarski inštitut Slovenije ter priložnosti, ki jih nova stavba prinaša za nadaljnje raziskovalno in strokovno delo v dobro slovenskih gozdov.

Več o centru:

 

 

GALERIJA

* Dovoljena je uporaba fotografij ob ustrezni navedbi avtorja fotografije: Gregor Skoberne in Matjaž Čater, Gozdarski inštitut Slovenije.