V torek, 30. 5. 2023, je v veliki dvorani Gozdarskega inštituta Slovenije potekala delavnica za dobavitelje gozdnega reprodukcijskega materiala. Delavnice v organizaciji Gozdarskega inštituta Slovenije (GIS) ob podpori Ministrstva za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano Republike Slovenije (MKGP) se je udeležilo preko 55 udeležencev iz različnih deležniških skupin. Med njimi so bili dobavitelji gozdnega reprodukcijskega materiala (gozdni semenarji in drevesničarji), revirni gozdarji in vodje krajevnih enot Zavoda za gozdove Slovenije (ZGS), vodje področja gojenja gozdov na ZGS, predstavniki gozdarske inšpekcije, strokovnjaki s področja varstva gozdov, predstavniki MKGP, družbe Slovenski državni gozdovi in drugi zainteresirani.

S pozdravnimi nagovori so delavnico odprli direktorica GIS dr. Nike Krajnc, direktor ZGS Gregor Danev, vodja sektorja za gozdarstvo na MKGP Matej Zagorc ter predstavnik dobaviteljev gozdnega reprodukcijskega materiala Jernej Margon. Poudarili so pomen in izzive gozdnega reprodukcijskega materiala za razvoj gozdov prihodnosti, predstavnik dobaviteljev pa je izpostavili zahtevne razmere, s katerimi se dobavitelji soočajo.

Prvi sklop strokovnih predstavitev je odprla prof. dr. Hojka Kraigher, vodja Oddelka za gozdno genetiko in fiziologijo na GIS, ki je predstavila zakonodajo, stanje in izzive na področju gozdnega reprodukcijskega materiala (GRM) ter poslovne priložnosti v semenarstvu in drevesničarstvu. Prav tako je predstavila aktivnosti javne gozdarske službe, projekta LIFE SySTEMiC in drugih projektov, ter slovenski program za ohranjanje gozdnih genskih virov SIFORGEN. Sledila ji je predstavitev mag. Andreja Breznikarja, vodje Službe za gojenje gozdov na ZGS, ki je predstavil številne aktivnosti, ki jih zavod izvaja v verigi gozdnega reprodukcijskega materiala. Posebej je izpostavil pomembnost pravočasnega sporočanja obroda, oddaje vzorcev ter aktivnosti za razvoj pregledovalnika gozdnih semenskih objektov.

Drugi sklop predstavitev se je osredotočil na uporabo GRM iz vidika varstva in zdravja gozdov. Dr. Barbara Piškur, vodja Oddelka za varstvo gozdov na GIS, je predstavila veljavno zakonodajo in predpise glede zdravstvenega stanja gozdnega reprodukcijskega materiala,  dr. Nikica Ogris pa je predstavil potek zdravstvenega nadzora po zahtevah zakonodaje v praksi. Sledili sta predstavitvi tveganj, ki jih predstavlja vnos GRM v slovenske gozdove, in pregled bolezni in škodljivcev v slovenskih drevesnicah. Sklop predstavitev je zaokrožilo predavanje dr. Ane Brglez o preventivnih biovarnostnih ukrepih ter primerih dobrih praks pri pridelavi gozdnega reprodukcijskega materiala v gozdnih drevesnicah.

Tretji sklop delavnice je vključeval predstavitev primerjalne študije o financiranju vzgoje sadik med posameznimi evropskimi državami in dolgoročnemu napovedovanju potreb po gozdnem reprodukcijskem materialu, ki jo je predstavil Boris Rantaša iz GIS. Zadnja med strokovnimi predstavitvami na temo  prihodnosti gozdnega semenarstva in drevesničarstva v Sloveniji je zajela različne avtorje. Perspektive za panogo so predstavili Saša Rus iz MKGP, mag. Andrej Breznikar, prof. dr. Hojka Kraigher in dr. Marjana Westergren, ki je predstavila projekt OptForest, v okviru katerega potekajo številne znanstvene aktivnosti za razvoj sektorja gozdnega semenarstva in drevesničarstva v Evropi in Sloveniji, predstavila pa je tudi provenienčne poskuse, ki jih trenutno načrtujejo.

Delavnico smo zaključili z moderirano diskusijo, z namenom izdelave predloga vzpostavitve sistema fleksibilnega financiranja, pridobivanja, dodelave in shranjevanja semena. Diskusija, ki jo je moderirala dr. Nike Kranjc, je potekala na temo oz. ključno vprašanje: "Kakšen naj bo sistem zagotavljanja gozdnega reprodukcijskega materiala?"

Organizatorji delavnice so prejeli številne zanimive ideje in kakovostne predloge, ki jih bodo posredovali pobudniku srečanja Ministrstvu za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano. Predlogi lahko služijo tudi kot izhodišče za aktivnosti na strokovnem in znanstvenem nivoju. Organizacijo srečanja sta omogočila javna gozdarska služba GIS in projekt LIFE SySTEMiC.