Zakaj so raznoliki gozdovi pomembni za naravo in ljudi? Kako raziskovalci spremljajo spremembe v gozdnih ekosistemih? In kaj lahko storimo, da bodo gozdovi ostali odporni tudi v prihodnosti? Odgovore na ta in številna druga vprašanja je 6. avgusta 2026 iskalo 18 dijakov, udeležencev 14-dnevne poletne šole za mlade naravoslovce, ki jo organizira Kemijski inštitut. Mladi, ki jih zanimajo naravoslovje, raziskovanje in biološke znanosti, so obiskali Gozdarski inštitut Slovenije, kjer so skozi različne predstavitve in praktične prikaze spoznali raznolik svet raziskav gozda.
Obisk je potekal v okviru evropskega projekta PHorestALL (Planetary Health by Healing Forests as Nature-Based Solution), ki je podprt v okviru partnerstva Biodiversa+. Projekt povezuje raziskovanje biotske raznovrstnosti gozdov z vprašanjem, kako zdravi in raznoliki gozdni ekosistemi vplivajo na dobro počutje ljudi. Raziskovalci v projektu proučujejo, kako lahko gozdove bolje razumemo in prepoznavamo njihove koristi, ter oblikujemo smernice za uporabo gozdnih terapij kot del javnega zdravja.
Dijake je uvodoma pozdravila direktorica Gozdarskega inštituta Slovenije dr. Nike Krajnc, ki je izrazila veselje nad zanimanjem mladih za naravoslovne vede in raziskovanje. Poudarila je, da gozdovi zaradi svoje izjemne vloge za okolje, podnebje in družbo potrebujejo nove generacije radovednih raziskovalcev, ki bodo znali povezovati različna znanja in iskati trajnostne rešitve za prihodnost.
Od raziskovalne radovednosti do sodobnih raziskovalnih orodij
Udeleženci so se za kratek čas prelevili v gozdne raziskovalce. V delavnici, ki jo je pripravila Ajša Alagić, vodja skupine Gozd eksperimentov, so skozi principe gozdne pedagogike spoznavali pomen opazovanja, postavljanja vprašanj in raziskovalnega razmišljanja. Prav radovednost je namreč pogosto prvi korak do velikih znanstvenih odkritij.
Nato so dijaki obiskali različne oddelke in laboratorije Gozdarskega inštituta Slovenije ter spoznali, kako široko področje je sodobno gozdarstvo.
Mag. Metka Žerjav in dr. Tine Hauptman z Oddelka za varstvo gozdov sta predstavila delo Laboratorija za varstvo gozdov. Dijakom sta približala svet rastlinskih bolezni, gliv in škodljivih žuželk ter pojasnila, zakaj so tujerodni škodljivi organizmi zaradi globalne trgovine in podnebnih sprememb vse večji izziv za naše gozdove.
Matevž Triplat, vodja Oddelka za gozdno tehniko in ekonomiko, je predstavil raziskovalna vprašanja, s katerimi se ukvarjajo na oddelku – od varnega in učinkovitega pridobivanja lesa, vplivov gozdne mehanizacije na tla in gozdne ekosisteme, do preprečevanja gozdnih požarov ter podpore lastnikom gozdov pri odločanju. Predstavil je tudi delo Laboratorija za lesno biomaso, kjer raziskujejo in preverjajo kakovost lesnih goriv za ogrevanje v gospodinjstvih. Ob zaključku je poudaril, da gozdarstvo ni le poklic za gozdarje, temveč področje, kjer lahko svoje znanje in ideje uresničujejo strokovnjaki različnih izobraževalnih smeri.
O pomenu sodobnega spremljanja gozdov je govoril dr. Anže Martin Pintar, vodja Laboratorija za geoinformatiko (Oddelek za načrtovanje in monitoring gozdov in krajine). Predstavil je različna orodja, ki raziskovalcem pomagajo razumeti stanje in spremembe gozdnih ekosistemov – od klasičnih terenskih popisov do naprednih tehnologij, kot so lasersko skeniranje, brezpilotni letalniki z večspektralnimi kamerami in druge metode daljinskega zaznavanja. Kakovostni podatki o gozdovih so namreč ključni za pripravo modelov in analiz, ki pomagajo pri sprejemanju premišljenih odločitev o prihodnjem gospodarjenju z gozdovi.
O pomenu dolgoročnega spremljanja stanja gozdnih ekosistemov je spregovoril tudi vodja Laboratorija za gozdno ekologijo (Oddelek za gozdno ekologijo) Daniel Žlindra. Dijakom je predstavil, kako raziskovalci z različnimi laboratorijskimi analizami spremljajo spremembe v gozdovih – od analiz tal, rastlinskega materiala, vode in zraka do ocenjevanja vplivov okoljskih dejavnikov na gozdne ekosisteme. Takšno sistematično spremljanje v okviru mednarodnih mrež je ključno za razumevanje odzivov gozdov na podnebne spremembe, onesnaženje in druge pritiske ter predstavlja pomembno osnovo za pripravo strokovnih presoj in ukrepov za ohranjanje zdravih in odpornih gozdov.
Od semena do odpornega gozda prihodnosti
Poseben vtis je na dijake naredil tudi obisk novih prostorov Centra za semenarstvo, drevesničarstvo in varstvo gozdov, kjer so spoznali, kako pomembna je pot od semena do zdravega in prilagojenega gozda.
Dr. Tina Unuk Nahberger z Oddelka za gozdno genetiko in fiziologijo jim je predstavila raziskave s področja semenarstva – od prebiranja in priprave semena do postopkov obdelave in kalitve. Boris Rantaša pa je predstavil provinienčni poskus MyGardenOfTrees, v katerem raziskovalci spremljajo različne drevesne provenience iz različnih delov Evrope in ugotavljajo, katere so najbolje prilagojene na spreminjajoče se podnebne razmere. Takšne raziskave so ključne za razumevanje prilagodljivosti drevesnih vrst in načrtovanje odpornejših gozdov prihodnosti.
Obisk so dijaki zaključili z umirjanjem v gozdu, ki je omogočilo kratek oddih, povezovanje z naravo in razmislek o vtisih dneva. Aktivnost je bila povezana s projektom PHorestALL, ki raziskuje prav posebno vez med zdravjem ljudi in ohranjanjem narave ter spodbuja ravnovesje med varstvom biotske raznovrstnosti in javnim zdravjem.
Veseli smo, da smo mladim raziskovalcem približali, kako raznoliko, sodobno in pomembno je delo na področju gozdarstva. Morda bo kdo izmed njih svojo raziskovalno pot nekoč nadaljeval prav v gozdovih med raziskovalci Gozdarskega inštituta Slovenije …
