Pred slabim mesecem je bila sprejeta nova evropska gozdarska strategija, katere glavni cilji so povečanje vloge gozda v boju proti podnebnim spremembam, preprečevanje izgube biotske raznovrstnosti in krepitev konkurenčnega krožnega biogospodarstva. V informativni oddaji Studio ob 17.00 na Radiu Prvi je voditeljica Jernejka Drolec gostila direktorja Gozdarskega inštituta Slovenije (GIS), doc. dr. Primoža Simončiča, ministra za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano, dr. Jožeta Podgorška, podpredsednika Zveze lastnikov gozdov Slovenije, Roka Sedminka, in Nino Tome iz društva za sonaraven razvoj Focus. Strokovnjaki so razpravljali o koristih nove strategije in kaj ta prinaša za lastnike gozdov.

Minister Jože Podgoršek je predstavil glavne cilje strategije do leta 2030, ki ima enega izmed ciljev tudi zmanjševanje emisij TPG in povečanje ponorov CO2 v gozdovih in s tem prispevek k zavezam EU glede zelenega dogovora. Cilj gozdarskega in kmetijskega sektorja je ogljično nevtralna prihodnost. Strategija pričakuje predvsem povečanje varstva, obnove in odpornosti gozdov ter spodbuja dobre prakse gospodarjenja gozdov v smeri prilagajanja na podnebne spremembe in večanja biotske pestrosti. Spodbuja tudi trajnostno rabo lesne biomase. Minister je poudaril pomembnost aktivnega gospodarjenja z gozdovi, saj bi drugače gozdovi lahko postali tudi vir izpustov.

Rok Sedminek je povedal, da so slovenski in evropski lastniki gozdov kritični do nove EU  gozdarske politike in je ne podpirajo, saj je v njej veliko nejasnosti. Lastniki gozdov se ne strinjajo z omejevanjem gospodarjenja z gozdovi, saj bi v strategiji morali spodbujati rabo lesa, zato pričakujejo nadomestila za izgubo dohodka.

Društvo Focus je mnenja, da je prehod na sonaravno upravljanje z gozdovi v Evropi nujen, saj so v splošnem gozdovi Evrope v slabem stanju, vendar pa so razlike med državami velike.

Doc. dr. Primož Simončič je povedal, da posledice podnebnih sprememb močno vplivajo na gozdove. Stanje gozdov se izboljšuje po letu 2017, poškodovane površine se po ujmah obnavljajo zaradi sanacij in po naravni poti. Pojasnil je, da Gozdarski inštitut Slovenije podpira novo strategijo in usmeritve strategije, se pa s predgovornikoma strinja, da je bila narejena brez vključenosti deležnikov in nujnega dialoga in ima zato vrsto pomanjkljivosti in nejasnosti. Poudaril je, da bomo morali aktivirati ogromno znanja vseh, tako lastnikov in gozdarjev ter odločevalcev, da bomo naše gozdove ohranili tudi v prihodnje.

Gozdarska strategija povzema cilje biotske strategije, ki določa zavarovanje 10 % ozemlja EU. Minister je pojasnil, da v Sloveniji ne načrtujemo večanja površin rezervatov in zavarovanih gozdov, saj imamo slabih 10.000 ha pragozdov in gozdnih rezervatov, 37 % ozemlja države pokriva omrežje Natura 2000, od tega je 70 % območja gozdnih površin. Dodatno zavarovanje površin bodo morale implementirati tiste DŠ EU, kjer do sedaj tega niso počele. Krčenje gozdov je proces, ob katerem nastajajo emisije CO2. V Sloveniji imamo gozdove s povprečno lesno zalogo slabih 330 m3/ha in prirastka skoraj 8 m3/ha (vir: GIS 2021). Gozdovi so omejeni glede povečevanja rasti in s tem lesnih zalog, zato je pomembna skrb za uravnoteženo starostno strukturo gozdov in tudi pravočasno pomlajevanje gozdnih sestojev.

Celoten pogovor o prihodnosti gozdov in ciljih nove EU gozdarske strategije do 2030 lahko slišite v podcastu na radiu Prvi.

 Foto: Luka Kočevar, MKGP (vir: spletna stran Radio Prvi)