Naloga 5
Pripravljanje strokovnih podlag in predlogov normativov za opravljanje del v gozdovih
Vodja naloge: Matevž Triplat, Oddelek za gozdno tehniko in ekonomiko, (matevz.triplat@gozdis.si )
Izvedba gozdarskih del ostaja osrednji in ključni del gospodarjenja z gozdovi. Še tako dobro načrtovani cilji in ukrepi lahko ob neustrezni izvedbi del pripeljejo do degradacije okolja, finančnih izgub ali celo človeških tragedij. Zato je poznavanje delovnih procesov, možnost njihove optimizacije ter poznavanje razmer na trgu pomembno za sprejemanja odločitev pa tudi za oblikovanje gozdarske politike ter prilagajanje zakonodajnega okvira vse bolj kompleksnim razmeram.
Naloga vsebuje štiri delovne sklope:
5.1. Strokovne naloge na področju spremljanja ekonomike proizvodnih procesov
5.2. Strokovne naloge na področju spremljanja ter proučevanja dela in gospodarjenja v zasebnih gozdovih
5.4. Podpora MKGP pri pripravi predpisov in vodenju javne gozdarske službe
5.1. Strokovne naloge na področju spremljanja ekonomike proizvodnih procesov
Naloga 5 je vpeta med vsebine, ki so ključne za učinkovito izvedbo del v gozdovih in ki nudijo Ministrstvu strokovno podporo na področjih povezanih z izvedbo gozdnih del, spremljanjem nezgod pri delu v gozdovih, lastniki gozdov in njihovimi socialno-ekonomskimi razmerami, zbiranjem cen gozdarskih storitev, GLS in lesnih goriv, spremljanju tokov lesa ter koordinacijo celotne JGS na Gozdarskem inštitutu Slovenije. V letu 2021 smo tako kot leto poprej vpeti v spremljanje vpliva epidemije COVID-19 na sektor gozdarstva, poleg tega pa tudi aktivno sodelujemo pri vodenju stalne skupine za gozdarstvo pri Svetu EU.
Izvedba gozdarskih del ostaja osrednji in ključni del gospodarjenja z gozdovi. Še tako dobro načrtovani cilji in ukrepi lahko ob neustrezni izvedbi del pripeljejo do degradacije okolja, finančnih izgub ali celo človeških tragedij. Zato je poznavanje delovnih procesov, možnost njihove optimizacije ter poznavanje razmer na trgu pomembno za sprejemanja odločitev pa tudi za oblikovanje gozdarske politike ter prilagajanje zakonodajnega okvira vse bolj kompleksnim razmeram.
Pri gospodarjenju z gozdovi je potrebna stalna kontrola vložkov (stroškov) in rezultatov (kakovost produktov). Kalkulacije stroškov omogočajo primerjavo posameznih in skupnih stroškov in s tem ponujajo ukrepe za optimizacijo, povečanje gospodarnosti in donosnosti poslovanja. Na oddelku za gozdno tehniko in ekonomiko smo z znanjem in delovanjem na omenjenem področju izdelali spletno orodje WoodChainManager (WCM)/InfoGOZD, ki uporabnikom omogoča vizualizacijo gozdarskih proizvodnih verig s spremljajočimi kalkulacijami stroškov (http://wcm.gozdis.si/ ). Vrednost dobre kalkulacije se skriva v kakovosti vhodnih podatkov. Slednje težko zagotavljamo brez stalnih zbiranj novih in ažurnih podatkov. Ocene stroškov gozdarske proizvodnje želimo v prihodnosti še nadgraditi in jih še izboljšali na podlagi izbranih ekonomskih kazalnikov gozdne parcele.
Zasebna gozdna posest v Sloveniji je zelo razdrobljena in v povprečju znaša 2,9 ha. Ta površina pa je nadalje razdeljena na več med seboj ločenih parcel. Posledično je število lastnikov teh gozdnih posesti veliko. Tudi starostna struktura je med zasebnimi lastniki gozdov neugodna, saj naj bi bilo več kot 50 % lastnikov starejših od 60 let. Z analizo digitalne pismenosti med zasebnimi lastniki gozdov želimo ugotoviti, kakšno je trenutno stanje ter ukrepati na področju ozaveščanja in spodbujanja rabe informacijsko komunikacijskih tehnologij (IKT). Že v letu 2018 smo začeli s pregledom potreb po IKT med lastniki gozdov ter razvili prvi modul, ki omogoča elektronske evidence, imenovan »Sistem potrebne skrbnosti in sledljivosti prometa z gozdno lesnimi sortimenti«.
Gozdarstvo spada med delovno intenzivne panoge, pri katerih obstaja visoko tveganje pri delu. Posebej kritične so razmere v zasebnem sektorju, saj se z gozdnim in kmetijskim delom ne ukvarjajo le kmetje, ampak vsi, ki imajo interes, čas in zemljišče poraslo z gozdom. V letu 2020 je bil razvit pilotni sistem za spremljanje nezgod pri gozdarski delih v Sloveniji, ki omogoča spremljanje nezgod z do nekajdnevnim zamikom. Javni prikaz in interpretacija podatkov bosta objavljena na spletnem portalu WoodChainManager/InfoGozd. Z realnim poznavanjem vzrokov za nezgode in stroškov za odpravljanje posledic nesreč, je mogoče načrtovati bolj učinkovite ukrepe za njihovo preprečevanje.
Zbiranje in analiza podatkov o pridobivanju, predelavi in rabi okroglega lesa ter lesnih proizvodov je pomembno za potrebe izpolnjevanja različnih mednarodnih vprašalnikov in poročil, s katerimi različne mednarodne inštitucije zbirajo podatke na EU ali na svetovni ravni. Mednarodni vprašalniki (FAO/UNECE/ITTO/Eurostat) so ključen vir podatkov za mednarodne statistike o proizvodnji in predelavi lesa ter tokovih lesa za Slovenijo. Eden pomembnih oz. ključnih dokumentov za izvajanje nacionalnih politik in ukrepov na področju gozdarstva je nacionalno letno poročilo o stanju kmetijstva, živilstva, gozdarstva in ribištva, ki se ga prav tako pripravi v okviru JGS naloge 5. Zgoraj omenjeni podatki so namenjeni tudi izdelavi letnega pregleda tokov lesa, katera shema je vsako leto objavljena na spletnem portalu WCM ter za analizo trenutnega stanja gozdno-lesnega sektorja v državi. Zelo pomemben segment v gozdno-lesni verigi je primarna predelava okroglega lesa, katera je po preteklih študijah najšibkejši člen verige in hkrati ključni razlog, da se potencial lesne surovine ne izkorišča dovolj/ali ustrezno oz. da je dodana vrednost glede na kakovost surovine (pre)majhna. Hkrati pa je lesnopredelovalna industrija izjemno pomembna panoga s pozitivnimi okoljskimi in gospodarskimi učinki. V letu 2020 je bila izvedena obširna raziskava, kjer smo ugotavljali stanje žagarske dejavnosti v Sloveniji. Analize, rezultati in karta žagarskih obratov so bili izvedeni ob koncu leta 2020 ter začetku leta 2021, aktivno pa bomo spremljali stanje žagarske industrije v državi tudi v letu 2021. Delo bo osredotočeno predvsem na dopolnjevanje in urejanje obsežne podatkovne baze, ki je bila oblikovana s pomočjo anketiranja žagarskih obratov v letu 2020. V okviru anketiranja smo pri žagarskih obratih poizvedovali tudi o pripravljenosti rednega posredovanja cen žaganega lesa v prihodnje. Glede na rezultate, je okrog dve tretjini vprašanih zainteresiranih za sodelovanje pri posredovanju cen, zato sta za leto 2021 predvidena dva testna anketna vprašalnika, ki bosta namenjena tej aktivnosti. Zbiranje cen žaganega lesa bo pripomoglo k večji preglednosti nad trgom primarne lesnopredelovalne industrije, spremljanje cen pa omogoča tudi primerjavo s trgom gozdnih lesnih sortimentov.
Eno ključnih področij biogospodarstva je področje rabe lesa, ki trenutno prispeva eno tretjino k skupni dodani vrednosti slovenskega biogospodarstva. Zato smo v okviru JGS naloge 5 v letu 2020 oblikovali predlog kazalnikov stanja rabe lesa v slovenskem biogospodarstvu, v letu 2021 pa bomo naredili modelni izračun in prikaz stanja gozdno-lesnega sektorja v državi za izbrano obdobje.
Tako je naloga 5 vpeta med vsebine, ki so ključne za učinkovito izvedbo del v gozdovih in ki nudijo Ministrstvu strokovno podporo na področjih povezanih z izvedbo gozdnih del, spremljanjem nezgod pri delu v gozdovih, lastniki gozdov in njihovimi socialno-ekonomskimi razmerami, zbiranjem cen gozdarskih storitev, GLS in lesnih goriv, spremljanju tokov lesa ter koordinacijo celotne JGS na Gozdarskem inštitutu Slovenije. V letu 2021 bomo nadaljevali spremljanje vpliva epidemije COVID-19 na sektor gozdarstva, poleg tega pa bomo aktivno vpeti tudi v vodenje stalne skupine za gozdarstvo pri Svetu EU.