FIGE

1. Razvoj kadrov

• Podpora izobraževanju doma in v tujini, konstruktivnemu timskemu delu, doseganju in preseganju kriterijev, pogojenih z delovnim mestom ter željami in vizijo posameznikov;
• Zagotavljati pogoje za znanstveno-raziskovalno in strokovno delo in razvoj v skladu z osebnimi cilji posameznika in razvojem področij na inštitutu.

2. Kvaliteta in zmogljivost laboratorijev in storitev

• Nadaljevati s posodabljanjem laboratorijev, kvalitativnim in kvantitativnim izboljšanjem analiz in postopkov ter uvedbe novih najsodobnejših pristopov v laboratorijih FIGE (mikrodisekcija, izotopske analize, sekveniranje naslednje generacije, genska ekspresija, adaptivna evolucija, vzpostavitev pogojev za detekcijo GSO v gozdarstvu, …);
• Povečati nivo standardizacije analiz in postopkov od sprejema vzorcev do rezultatov – izboljšanje sledljivosti, ponovljivosti in primerljivosti. Srednjeročna in dolgoročna perspektiva ostaja tudi pridobitev akreditacije za vsaj nekaj ključnih analiz v laboratorijih FIGE.
• Vzporedno z izboljšanjem kvalitete in zmogljivosti laboratorijev FIGE pomembno perspektivo predstavlja tudi trženje storitev s področja fizioloških in genetskih analiz tako v gozdarstvu kot tudi širše s komercialnimi projekti, ki vključujejo molekularno identifikacijo organizmov, populacijsko genetske študije, filogenetske in filogeografske analize, analize bioloških združb v kompleksnih vzorcih, zgodnjo detekcijo prisotnosti gliv, ugotavljanje sledljivosti gozdnih produktov z  izotopskimi metodami itn.
• Inovacije: aktivneje uporabiti pridobljeno znanje in izkušnje za razvoj inovacij analitskih postopkov in raziskovalne opreme. Dolgoročno perspektivo predstavlja tudi trženje inovacij in ponudba razvoja in izdelava določenih tipov raziskovalne opreme po naročilu (povezava z LEG – Laboratorijem za elektronske sisteme v gozdarstvu).

(v skladu s cilji projekta EUFORINNO)

3. Raziskovalne metode v razvoju

• Mikroskopija in analize slike: nadaljevati z razvojem metod za pripravo, analizo in prikaz vzorcev (mikroskopskih in makroskopskih preparatov, slik in živih vzorcev), nadaljnji razvoj metod za analize korenin in micelija, postopna izdelava atlasa korenin, gliv in semen gozdnega drevja
• Fluorescenčna mikroskopija: razvoj metod za fiziološke raziskave na nivoju tkiv in celic simbiontskih organizmov.
• Mikrodisekcija: razvoj in uvedba standardiziranih in rutinskih postopkov uporabe mikrodisekcijskega mikroskopa za fiziološke in genetske raziskave na nivoju tkiv, celic in pod celičnim nivojem – raziskave interakcij gostitelj-simbiont/patogen/parazit znotraj tkiva oz. na nivoju celice; raziskave alokacije in obrata hranil na nivoju tkiv ali nižje v povezavi z izotopskimi analizami.
• Genetika, genomika, proteomika, metatranskriptomika: vzpostavitev protokolov za analize genomov, proteomov,…kot globalni pogled na dogajanja v organizmu ali celotnem ekosistemu.
• Biogeografija in filogeografija talnih organizmov s poudarkom na ugotavljanju vzorcev pojavljanja in migracij med seboj povezanih organizmov različnih skupin.
• Encimatika: razvoj metod za raziskave encimskih procesov v rizosferi gozdnih ekosistemov.
• Razvoj tehnologij gojenja talnih organizmov in vzpostavljanja večpartitnih (nadzorovanih) mrež organizmov z namenom doseganja izbranih ciljev: nadaljevanje študija interakcij različnih skupin organizmov v rizosferi ter eksploatacija možnosti izkoriščanja izbranih sistemov v praksi.
• Uporaba biomarkerjev za ugotavljanje prisotnosti posameznih skupin organizmov v gozdnih tleh ter za vrednotenje njihove biomase.
• Razvoj metod za ugotavljanje dolgoživosti korenin.
• Modeliranje v gozdnih tleh: nadaljevanje začetih aktivnosti in sodelovanj na področju prevajanja bioloških procesov v gozdnih tleh (in širše) v matematične opise le-teh, vzporedno s pridobivanjem podatkov za postavitve modelov in njihovo validacijo.
• Izotopske analize: Vpeljava izotopskih sledilcev za proučevanje kroženja izbranih makroelementov na nivoju gozdnih ekosistemov - vzpostavitev raziskovalne platforme na terenu za aplikacijo izotopskih sledilcev na nivoju ekosistema  ter povezava z  modeliranjem v gozdnih tleh. Uporaba izotopskih sledilcev za ugotavljanje alokacije izbranih makroelementov znotraj organizma in med posameznimi organizmi ter hitrosti obrata drobnih korenin in micelija.
• Nadaljnje raziskave in razvoj, organizacija ter dolgoročno vzdrževanje zbirk, poskusnih nasadov, in situ enot ohranjanja GGV in baz podatkov.

4. Razvoj novih pristopov pri monitoringu stanja gozdov

1. Genetski monitoring in kazalci prilagojenosti razmeram v okolju: vzpostavitev protokolov za genetski monitoring, ki bo omogočal oceno ogroženosti evolucijskega prilagoditvenega potenciala populacij gozdnega drevja ter razvoj ustreznih kazalcev, ki bodo omogočali spremljanje stopnje prilagojenosti gozdnih populacij na spreminjajoče se razmere v okolju. Samo z genetskim monitoringom lahko spremljamo in znanstveno potrdimo dinamične procese pri spreminjanju genetske strukture in genetske variabilnosti znotraj posameznih populacij gozdnega drevja zaradi vpliva klimatskih in drugih okoljskih sprememb na gozdne ekosisteme in načinov gospodarjenja z gozdom.
2. Nadaljnje spremljanje in svetovanje za potrebe sistemskih rešitev s področja gozdnih genskih virov, gozdnega reprodukcijskega materiala, varovanja ter vzgoje gliv ter vključevanje teh področij v sistem razvoja podeželja.
3. Kmetijsko-gozdarski sistemi (KGS): raziskave na področju KGS, ki sovpadajo s področji gozdne fizioloogije in genetike, ki bodo omogočile uspešno vpeljavo KGS v prakso.

(v skladu s cilji projekta LIFEGENMON)

5. Znanstvena politika, publicistika in prenos znanj:

• Razvoj pedagoških kvalifikacij, gradiv in izobraževalnih sistemov na področju gozdne fiziologije in genetike, ekologije, ohranjevalne biologije, ter posameznih metodoloških pristopov.
• Razvoj publicističnih kvalifikacij in soustvarjanje založniške politike na GIS in v gozdarstvu
• Razvoj sistema odprtega dostopa do podatkov znanstveno-raziskovalnega procesa, sistema enakih možnosti, vrednotenja upravljanja z bazami podatkov.
• Razvoj nacionalnih in evropskih strategij razvoja raziskav in in ocenjevanja področij gozdarstva, biodiverzitete, ohranitvene biologije in širše biotehniških ved ter ved o življenju, okolju in zemlji.