Pilotno območje Goričko
Na pilotnem območju Goričko preizkušamo ukrepe, ki so pomembni za ohranjanje trajnega travinja, in jih vrednotimo z vidika blaženja podnebnih sprememb in ohranjanja biotske raznovrstnosti. Želimo prepoznati in določiti optimalno upravljanje visoko biotsko raznovrstnih travnikov, ki imajo hkrati velik potencial za skladiščenje ogljika.
Trajni travniki sodijo med najpomembnejše ekosistemske in botanične naravne vrednote Goričkega, ki jih ogrožajo sprememba rabe zemljišč, zaraščanje, širjenje invazivnih tujerodnih rastlinskih vrst (ITRV) ter intenzivna raba s prepogosto košnjo in gnojenjem, pa tudi podnebne spremembe. Trajni travniki imajo velik pomen z vidika pridelave krme, skladiščenja ogljika in ohranjanja biotske raznovrstnosti.
Skladiščenje in ponor ogljika je mogoče doseči z ohranjanjem oz. povečevanjem vsebnosti organske snovi v tleh na travnikih z zmerno intenzivno rabo in ustrezno sestavo travno-deteljne mešanice. Vendar so lahko takšni travniki vrstno osiromašeni, zato je ključno, da se določi njihovo optimalno upravljanje za zagotavljanje visoke biotske raznovrstnosti in potenciala za skladiščenje ogljika.
Cilj
S projektnimi dejavnostmi želimo prispevati k izboljšanju dobrih praks gospodarjenja za ohranjanje trajnega travinja. Cilj je preizkusiti ukrepe, pomembne za ohranjanje trajnega travinja, in jih ovrednotiti z vidika blaženja podnebnih sprememb in ohranjanja biotske raznovrstnosti.
Dejavnosti
Na izbranih površinah znotraj območij Natura 2000 Goričko smo izbrali dva tipa travnikov: travnike z gostejšo travno rušo (kot sta habitatni tip (HT) 6510 – nižinski ekstenzivno gojeni travniki (Alopecurus pratensis, Sanguisorba officinalis) – in 6410 – travniki s prevladujočo stožko (Molinia spp.)) na karbonatnih, šotnih ali glineno-muljastih tleh (Molinion caeruleae), ki zagotavljajo boljši ponor v koreninah in tleh, ter suhe travnike (HT 6210* – polnaravna suha travišča in grmišče faze na karbonatnih tleh (Festuco-Brometalia)), ki zaradi redkejše travne ruše zagotavljajo manjši ponor, vendar imajo lahko večji biodiverzitetni in naravovarstveni pomen kot rastišče kukavičevk. V projektu na izbranih območjih, ki so v upravljanju Krajinskega parka Goričko, proučujemo vpliv ene dodatne košnje in spravila letno ter paše (op.: ukrep ni financiran s sredstvi iz projekta LIFE IP CARE4CLIMATE) na emisije toplogrednih plinov in biotsko raznovrstnost ter uspešnost različnih metod odstranjevanja invazivnih tujerodnih rastlinskih vrst (ITRV), zlasti orjaške zlate rozge (Solidago gigantea) in enoletne suholetnice (Erigeron annuus).
Za spremljanje emisij toplogrednih plinov smo v letu 2021 namestili tri merilne naprave, ki smo jih razvili in izdelali v Laboratoriju za elektronske naprave na Gozdarskem inštitutu Slovenije. Na površinah z izvedenimi ukrepi (ena dodatna košnja letno, paša) in na kontrolnih površinah, kjer se nadaljuje dosedanja raba tal (ena košnja letno), z napravami spremljamo tokove toplogrednih plinov CO2 in N2O.
Mokrotni in nižinsko gojeni travniki so najdovzetnejši za naselitev in razširjanje ITRV, zato smo za testno površino zatiranja orjaške zlat rozge izbrali mokrotni travnik v Motvarjevcih z opredeljenim HT 6410. Gre za ekstenzivni travnik v slabem stanju ohranjenosti, saj je bil do leta 2018 prepuščen zaraščanju z lesnimi vrstami in ITRV. Varstvo tega HT-ja je ključno za ohranjanje nekaterih zavarovanih in varovanih vrst Nature 2000, kot so rumena maslenica (Hemerocallis lilioasphodelus), sibirska perunika (Iris sibirica), majska prstasta kukavica (Dactylorhiza majalis), močvirski svišč (Gentiana pneumonanthe) in skrajno ogroženi metulj travniški postavnež (Euphydryas aurinia).
Določen je bil testni poligon, kjer spremljamo vpliv različnih ukrepov (intenzivna košnja, mulčenje, sejanje travne mešanice in nadaljnja intenzivna košnja) na pojavnost orjaške zlate rozge v primerjavi z ekstenzivno košnjo. Polovica celic je na površini z visoko gostoto orjaške zlate rozge, druga polovica pa na površini z nizko gostoto orjaške zlate rozge. Dve celici, kjer se bo izvajala ekstenzivna košnja, sta bili določeni kot kontrolni površini.
Vpliv ukrepov na biotsko raznovrstnost spremljamo s popisom vegetacije, metuljev in kobilic. Prvi popis vegetacije na štirih lokacijah na površinah z ukrepi in na kontrolnih površinah je bil izveden leta 2020, drugi bo leta 2025. Začetna popisa kobilic in metuljev sta bila izvedena v letu 2020 oz. 2021, končna popisa sta predvidena leta 2025.
V letu 2020 je bilo izvedeno tudi vzorčenje tal, na podlagi katerega ugotavljamo zaloge ogljika v tleh, te podatke pa bomo uporabili tudi za razumevanje dinamike ogljika v tleh.
