Gozdarski inštitut Slovenije na različnih organizacijskih ravneh vsako leto izvaja popise drevesne in pritalne vegetacije, sledi spremembam osutosti in poškodovanosti dreves, meri rast dreves, popisuje poškodbe vegetacije zaradi ozona, izvaja foliarni popis in meteorološke meritve ter meri količino in kakovost zračnih usedlin v gozdu in na odprtem.
Povprečna osutost krošenj dreves na ploskvah Raven I se je v zadnjem letu zmanjšala za 0,2 % in znaša 30,8 %, kar pa še vedno pomeni več kot 6 % povečanje v zadnjih 20 letih. Tako še vedno ostaja visoka v primerjavi s povprečno osutostjo krošenj dreves evropskih držav (24,0 %), v katerih se je ocenjevala osutost.
Na ploskvah Raven II so še vedno med bolj poškodovanimi črni gaber in črni bor na ploskvi Gropajski bori, dob na ploskvah Krakovski gozd in Murska šuma ter bukev na ploskvi Fondek.
Najpomembnejši povzročitelji osutosti krošenj dreves na ploskvah Raven I in Raven II so dejavniki nežive narave in glive.
V letu 2024 smo najvišjo temperaturo zraka zabeležili na meteorološki postaji Gropajski bori, kjer je temperatura dosegla 36 °C. Najnižja temperatura je bila izmerjena na postaji Tratice, in sicer –13 °C.
Glede na izmerjene količine padavin smo največjo letno akumulacijo zabeležili na postaji Lontovž (2079 mm), sledila je postaja Fondek (1957 mm). Najmanj padavin je bilo izmerjenih na postaji Krakovski gozd (1083 mm).
Bukev na vseh ploskvah Raven II in smreka na ploskvi Krucmanove konte kažeta presežek dušika. Ostale drevesne vrste kažejo optimalno prehranjenost z dušikom in fosforjem.
Povprečne letne temperature na vseh ploskvah Raven II se zvišujejo. Posledično smo zaznali termofilizacijo sestave pritalne vegetacije. Spremljanje stanja kaže na zmanjševanje števila rastlinskih vrst.
Poškodbe vegetacije zaradi ozona smo zaznali na dveh ploskvah, Fondek in Borovec.
Količine onesnaževal v zračnih usedlinah (dušik, žveplo) so se na vseh ploskvah Raven II zmanjšale.
Poročilo je objavljeno tudi med publikacijami na spletni strani Gozdarskega inštituta Slovenije.
