V okviru Tedna gozdov, ki poteka vsako leto zadnji teden maja, je Ministrstvo za okolje, podnebje in energijo v okviru projekta LIFE IP CARE4CLIMATE 29. maja 2024 organiziralo Podnebno kavarno z naslovom Odpornost slovenskih gozdov. Podnebna kavarna je niz potujočih predavanj, razprav ali delavnic, ki slonijo na strokovni podkovanosti sodelujočih iz 14ih partnerskih organizacij tega projekta in je namenjena približevanju tematik prilagajanja in blaženja podnebnih sprememb splošni javnosti. Eden izmed partnerjev projekta je tudi Gozdarski inštitut Slovenije.
Gostje Podnebne kavarne so bili dr. Boštjan Mali in dr. Primož Simončič iz Gozdarskega inštituta Slovenije (GIS) ter mag. Andrej Breznikar iz Zavoda za gozdove Slovenije (ZGS). Pogovor je moderirala Klara Eva Kukovičič, ki je skupaj z gosti razpravljala, kako lahko aktivno gospodarjenje z gozdovi pripomore k ohranjanju zdravja gozdov, kakšna je sodobna nega gozdov in kako se ta prilagaja funkciji gozdov, kakšno je sonaravno in trajnostno gospodarjenje z gozdovi ter kako biotska pestrost gozdov prispeva k njihovi odpornosti.
Dr. Primož Simončič je izpostavil, da je trajnostno oz. vzdržnostno gospodarjenje z gozdovi ključno za ohranitev gozdov za prihodnje generacije. Opozoril je, da bomo morali do konca stoletja vložiti veliko sredstev in z gozdovi zelo proaktivno gospodariti, da bi ohranili trenutno površino gozdov. To se zdi poseben izziv, saj na eni strani potrebujemo dodatne kmetijske površine za prehrano, na drugi strani pa življenjski prostor za ogrožene vrste.
Dr. Boštjan Mali je poudaril pomen ohranjanja pestrosti gozdov na vseh nivojih: genski, vrstni in strukturni. Le taki pestri gozdovi se bodo v prihodnje lahko spoprijemali s spremenjenimi razmerami in bili bolj odporni na vplive različnih naravnih motenj in namnožitev škodljivih organizmov. Posledice podnebnih sprememb že občutimo in se kažejo npr. v večjih sunkih vetra in pogostejših pojavih naravnih ujm (npr. žledolom). Dr. Mali je izpostavil, da mora biti trajnostno gospodarjenje usmerjeno v vse funkcije gozda, ne le lesno proizvodnjo. Opozoril je, da je potrebno zaradi sprememb v podnebju in padavinskih vzorcih prilagoditi načrte in ukrepe za ohranjanje biotske pestrosti, predvsem pa delovati proaktivno.
V nadaljevanju je mag. Andrej Breznikar med drugim izpostavil, da so slovenski gozdovi v razmeroma dobri kondiciji zaradi sonaravnega gospodarjenja, hkrati pa opozoril, da se moramo tudi v prihodnje truditi za ohranjanje te odpornosti na podnebne spremembe. Predstavil je dejavnosti Zavoda za gozdove Slovenije, namenjene izobraževanju in ozaveščanju. Pohvalil je izreden uspeh akcij pogozdovanja Krasa, na katerih se je pridružilo veliko število Slovencev in pokazalo zelo pozitiven odnos do gozdov. Na zavodu z različnimi pobudami poskušajo uporabiti priložnost obnove gozdov na Krasu tudi za preverjanje različnih novih pristopov preko različnih pobud – v eno od nedavnih akcij so vključili naravne raznašalce semena – šoje in zanje v gozdove nameščali krmilnice z želodi, ki jih šoje učinkovito raznašajo in razširjajo po gozdovih.
Med pogovorom so bile predstavljene tudi dejavnosti projekta LIFE IP CARE4CLIMATE na pilotnih območjih, katerih rezultati bodo prispevali k oblikovanju smernic za podnebju prijaznejše upravljanje zemljišč. Na pilotnem območju na Kočevskem sodelavci GIS preverjamo uspešnost obnove poškodovanih gozdov po naravnih ujmah z novim pristopom sadnje. Poleg gozdov imajo pri skladiščenju ogljika velik pomen tudi travinje in mokrotni travniki, zato na Goričkem in na Ljubljanskem barju testiramo različne pristope upravljanja z zemljišči in izvajamo neposredne meritve izpustov toplogrednih plinov v različnih režimih (različno število košenj, zadrževanje vode na območju, itd.).
Pogovoru so se ob koncu pridružili tudi poslušalci, ki so z zastavljenimi vprašanji o gospodarjenju z gozdom odpirali nove tematike in zanimivo razpravo. Dogodka se je udeležilo veliko mladih iz Srednje gozdarske, lesarske in zdravstvene šole Postojna, ki jim je dr. Simončič ob podal zaključno sporočilo. Poudaril je, da je gozdarstvo lep poklic in jih spodbudil, da nadaljujejo s študijem. Poleg tega je bil mnenja, da podnebne spremembe obenem prinašajo tudi veliko priložnosti in nova delovna mesta na področju gozdarstva in z njim povezanih področij, saj bomo morali iskati nove rešitve za gozdove v spremenjenih podnebnih razmerah.
Zapisal: Simon Zidar
