V okviru projekta LIFE IP Care4Climate se izvajajo različni ukrepi za blaženje podnebnih sprememb oz. zmanjšanje emisij in povečanje ponorov. Izbrani ukrepi zajemajo obnovo degradiranih gozdov na Kočevskem, izboljšanje upravljanja mokrišč na Ljubljanskem barju in ohranjanje trajnega travinja na Goričkem. Travniki sodijo med najpomembnejše ekosistemske in botanične naravne vrednote Goričkega. Pomembni so z vidika pridelave krme, ohranjanja biotske raznovrstnosti in skladiščenja ogljika.

Z namenom predstavitve ukrepov in rezultatov ter promocije projekta smo 10. 5. 2023, za devetošolce Osnovne šole II Murska Sobota organizirali naravoslovni dan na pilotnem območju Goričko. Dr. Andreja Ferriera (Gozdarski inštitut Slovenije, v nadaljevanju GIS) je udeležencem najprej predstavila cilje projekta in aktivnosti, ki jih v okviru projekta izvajamo. Pri organizaciji naravoslovnega dne je sodeloval tudi Javni zavod Krajinski park (KP) Goričko, ki v projektu CARE4CLIMATE sodeluje kot zunanji izvajalec. Njihov naravovarstveni nadzornik Kristjan Malačič je osnovnošolce popeljal po Poti metuljev v Motvarjevcih, na kateri so spoznavali rastlinske (npr.  sibirska perunika (Iris sibirica), rumena maslenica (Hemerocallis lilioasphodelus) in živalske vrste (ujede), ki so značilne za mokrotne travnike -  Travnike s prevladujočo stožko (Molinia spp.) na karbonatnih, šotnih ali glineno-muljastih tleh (Molinion caeruleae). Posebno pozornost je bila namenjena metuljem, še posebej travniškemu postavnežu (Euphydryas aurinia), ki je eden od najredkejših in hkrati najbolj ogroženih metuljev v KP Goričko ter strašničnemu (Phengaris teleius) in temnemu mravljiščaru (P. nausithous), ki se uvrščata med ranljive vrste.

Sledil je ogled poligona v bližini, kjer se v projektu CARE4CLIMATE na šestih celicah spremlja vpliv različnih ukrepov, kot so intenzivna košnja, mulčenje, oranje in sejanje travne mešanice na invazivno tujerodno rastlinsko vrsto zlata rozga (Solidago virgaurea L.) v primerjavi z ekstenzivno košnjo (dve kontrolni celici na poligonu).  Do vključno leta 2017 je bila ta površina v zaraščanju. Kristjan Malačič je pokazal razlike med uspešnostjo metod; medtem ko je zlata rozga v nekaterih celicah še vedno močno prisotna, je iz drugih po izvedbi ukrepov skoraj izginila.

Na koncu je dr. Mitja Ferlan (GIS) na sušnem travniku v Dolencih osnovnošolcem predstavil samodejno merilno napravo razvito v Laboratoriju za elektronske naprave na GIS, s katero spremljamo emisije toplogrednih plinov (CO2, N2O, CH4) v odvisnosti od pogostosti košnje trave. Dve samodejni merilni napravi sta postavljeni še na eni lokaciji v Dolencih, kjer spremljamo vpliv paše in košnje na izpuste toplogrednih plinov. Rezultati meritev bodo pomemben vir informacij za ustrezno upravljanje biotsko raznovrstnih travnikov, ki imajo potencial za skladiščenje ogljika.