V četrtek, 14. marca 2013, je v Zbornični dvorani Biotehniške fakultete (BF) potekala slavnostna podelitev Jesenkovih nagrad, ki jo je za življenjsko delo prejel prof. dr. Franc Batič. Slavnostni govornik na podelitvi je bil bivši rektor Univerze v Ljubljani, bivši dekan Biotehniške fakultete, izredni član SAZU redni profesor Boris Sket. 



Prof. dr. Franc Batič je študij biologije na Oddelku za biologijo Biotehniške fakultete zaključil leta 1972, se nato kot stažist-raziskovalec zaposlil na NIB ter pod mentorstvom prof. dr. Andreja Martinčiča leta 1983 doktoriral. Najprej je bil zaposlen na Oddelku za biologijo na BF, nato pa do leta 1983 do 1992 kot raziskovalec na GIS. Tega obdobja se je dotaknil tudi v svojem slavnostnem govoru:
»Po hitro končanem študiju biologije in za današnje razmere relativno dolgem doktorskem študiju sem se potem, ko sem že bil izvoljen za docenta botanike odločil, da zapustim univerzo in grem na ponujeno mesto botanika na Gozdarski inštitut Slovenije. Odločitev ni bila lahka, a ker sem že prej sodeloval v kartiranju pragozdov s pokojnim dr. M Piskernikom, katerega sem po odhodu v pokoj tudi nadomestil, je bil prehod lažji. Iz poznanega okolja na biologiji sem prišel med gozdarje in kmalu spoznal, da lahko svoje znanje med njimi celo boljše uporabim, kot če bi ostal na matični ustanovi in delam celo tisto, kar prej nisem mogel. To je bil čas preučevanja propadanja gozdov, pri katerem je bilo za dokazovanje in iskanje vzrokov potrebno interdisciplinarno znanje, ki so ga poleg gozdarjev prispevali meteorologi, kemiki, biologi in še drugi profili. Pri preučevanju tega pojava je bilo to sodelovanje veliko bolj zgledno kot pri današnjem preučevanju vplivov podnebnih sprememb, čeprav so tudi te le posledica istega procesa – onesnaževanja ozračja. V tem razmeroma kratkem službovanju na GIS sem dobil še eno pomembno izkušnjo, ki je potrebna v razvoju vsakega raziskovalca in univerzitetnega učitelja, to je povezavo z raziskovalci v tujini, ki so se ukvarjali s podobnimi raziskavami in so mi bili s svojimi izkušnjami v veliko pomoč.«

Že od vsega začetka svojega izobraževanja je bil eden od njegovih ciljev postati učitelj, zato je po odhodu z Oddelka za biologijo na BF še vedno vodil vaje iz botanike za študente gozdarstva. Po odhodu prof. Franca Šuštarja v pokoj je postal predstojnik Oddelka za agronomijo. Katedro je prenovil in moderniziral, pri čemer so mu pomagale izkušnje, ki jih je pridobil na GIS: »Največji in najtežji izziv je bil, kako uskladiti pedagoško in raziskovalno delo, kjer je bilo osnovno botanično znanje potrebno posredovati programom od agronomije, gozdarstva, krajinske arhitekture, zootehnike in veterine, raziskovalno delo pa je zahtevalo večje usmeritve. Brez predhodnih izkušenj delovanja na GIS bi to zelo težko opravil, tudi materialno, kajti vso prvo opremo smo si morali sami nabaviti.«

Svoj govor pa je zaključil z besedami: »… imel sem veliko srečo, da sem se pri študiju pravilno odločil. Da sem imel kljub materialni skromnosti dobre starše in družino, ki so me spodbujali k pravim stvarem, delu, spoštovanju drugih, resnicoljubnosti in pravičnosti in da sem v okviru tega imel svobodo. To sem pričakoval tudi od prijateljev, učiteljev in sodelavcev in upam, da sem tako tudi ravnal. Zato sem prepričan, da bodo moji mlajši sodelavci moje delo nadaljevali in že prisotni moji so nagrajenci kažejo, da bo to tako.«

Ob svečanem dogodku je dr. Primož Simončič povedal: »Ponosen sem, da se je v slavnostnem govoru dotaknil tudi svojega dela na GIS kot del svoje pozitivne življenjske izkušnje . Prepričan sem, da je s svojim delom na inštitutu kot kasneje z mentorstvi številnim raziskovalcem, ki so danes med vodilnimi strokovnjaki na inštitutu, pomembno vplival na naš razvoj. Za njegovo delo se mu iskreno zahvaljujemo.«