Na Gozdarskem inštitutu Slovenije  (GIS) je spremljanje stanja gozdnih tal in procesov v njih ena od temeljnih nití našega znanstveno raziskovalnega dela že od ustanovitve. Že leta 1957 je bil v okviru Oddelka za gozdno ekologijo vzpostavljen laboratorij, v katerem so analize gozdnih tal postale del sprva nacionalnih, po letu 1987 mednarodnih programov, po l. 1991 pa tudi raziskovalnih in aplikativnih projektov.

Gozdna tla razumemo kot ključen dinamičen del gozdnega ekosistema, ki je v interakciji z zrakom, vodo, hranili, ogljikom, idr., biotsko raznolikostjo in tako ključno vpliva na odpornost gozdov na  spremembe v okolju, kot so podnebni in (drugi) človeški vplivi.

40 let ICP Forests in vloga GIS

Leta 1985 se je Slovenija prek takrat še Inštituta za gozdno in lesno gospodarstvo Slovenije, kasneje kot GIS, vključila v mednarodni program »The International Co-operative Programme on Assessment and Monitoring of Air Pollution Effects on Forests« (ICP Forests), ki deluje pod okriljem Ženevske konvencije o onesnaževanju zraka na velike razdalje preko meja. To je postavilo naše spremljanje gozdnih ekosistemov in laboratorijev v evropski kontekst usklajenega monitoringa gozdov katerega del je spremljanje stanja gozdnih tal.

Na mreži ploskev 16 × 16 km (raven I) smo sodelovali pri prvem usklajenem monitoringu gozdnih tal v Evropi (1995/96) in ponovitvi (2005/06 – projekt BioSoil) ter pri ponovnem vzorčenju in analizi gozdnih tal na 16 x 16 km mreži, ki ga izvajamo v letih 2025 in 2026. Od leta 2004 sodelujemo v programu Intenzivnega monitoringa gozdnih ekosistemov, katerega del je tudi spremljanje dinamike procesov v tleh na 10 izbranih hektarskih ploskvah na območju Slovenije (raven II). Raziskovalci GIS smo aktivno sooblikovali ICP Forests navodila za vzorčenje in analitiko tal ter sodelovali v krožnih testih kakovosti laboratorijev in analiz tal in drugih vrst vzorcev, kar je pogoj, da so slovenski podatki enakovredno vključeni v skupno evropsko bazo.

Sodelujemo z ICP Forests Soil Coordinating Centre (FSCC) in številnimi partnerskimi institucijami v EU, kar zagotavlja metodološko primerljivost in mednarodno prepoznavnost rezultatov.

Štiri desetletja delovanje ICP Forests, ki jih program letos obeležuje, kaže da je dolgoročen in kakovostno zasnovan monitoring gozdnih ekosistemov vključno s tlemi izvedljiv, stroškovno upravičen in neposredno uporaben za evropsko okoljsko in gozdarsko politiko.

Raziskave tal na GIS: od kemije do biodiverzitete

Znanje o tleh na GIS danes poseduje, uporablja in nadgrajuje več oddelkov pri izvajanju različnih programov in projektov. Med drugim gre za raziskave in spremljanje:

  • kroženja snovi v gozdnih ekosistemih, vključno s poznavanjem dinamike ogljika v tleh;
  • biotske pestrosti tal,
  • vplivov onesnaženja, podnebnih sprememb in rab prostora na gozdna tla,
  • pomena gozdnih tal na zadrževanje in kroženje vode ter na stanje drevja (suše, poplave, erozije …),
  • gozdnih tal v urbanih in primestnih gozdovih,
  • razvoja in prilagoditev metod vzorčenja tal za nacionalne inventure in posebne študije.

Primeri so sodelovanje v projektih, kot so Izcedne talne vode kot vir informacij o biotski raznovrstnosti tal (ARIS J4-3098), Zasnova mreže za spremljanje stanja nižinskega gozda in pogozditev v urbanem prostoru v Lombardiji in urbanega gozda v Sloveniji (Life+) in trenutno sodelovanje v mednarodnem projektu SOIL: Naš nevidni zaveznik (SOIL:OurInvisibleAlly – Interreg Alpine Space) v vlogi vodilnega partnerja. Raziskovalci GIS so dejavni tudi v Slovenskem partnerstvu za tla in strokovnih skupinah ICP Forests, kar krepi povezavo med znanostjo, politiko in prakso.

Novi evropski okvir: Direktiva o spremljanju in odpornosti tal

S sprejemom Direktive o spremljanju in odpornosti tal (Soil Monitoring Law) je EU prvič vzpostavila celovit pravni okvir za tla, primerljiv z zakonodajo za vodo in zrak. Evropski parlament je oktobra 2025 potrdil stališče Sveta in odprl pot za objavo direktive v Uradnem listu.

Direktiva temelji na Evropskem zelenem dogovoru in Strategiji EU za tla do leta 2030, ki opozarjata, da je večina evropskih tal degradiranih ter da brez sistematičnega spremljanja, upravljanja in sanacije ni mogoče zagotoviti prehranske varnosti, čiste vode, blaženja podnebnih sprememb in varstva biotske raznovrstnosti.

Ključne obveznosti za države članice (v poenostavljenem povzetku):

  • vzpostaviti morajo nacionalne sisteme monitoringa tal v skladu z EU zakonodajo in  uporabo skupne evropske metodologije;
  • podatki bodočega spremljanja tal bodo vključeni v poročanje spremljanja stanja okolja, ki so del različnih obvez poročanja po EU zakonodaji (npr. LULUCF, itd.);
  • uporabljati morajo skupne opisne kazalce in razrede stanja tal, povezane z neobvezujočimi ciljnimi vrednostmi EU in nacionalnimi sprožitvenimi vrednostmi, kar omogoča primerljivost in določanje prioritet za ukrepanje;
  • izdelati morajo evidenco onesnaženih območij ter vzpostaviti postopke za oceno tveganj in sanacijo;
  • spremljati morajo pozidavo tal ter uveljaviti načela blaženja teh pritiskov;
  • poročanje Komisiji in EEA, kar naj bi zagotovilo pregledno, odprto in primerljivo sliko stanja tal v EU.

Za gozdna tla direktiva pomeni, da bo dosedanje delo – od ICP Forests, programa EU spremljanja tal LUCAS, do nacionalnih raziskav potrebno v skladu z novo EU zakonodajo povezati v smiselno celoto tako, da postane sestavni del obveznega evropskega sistema; takšno spremljanje »zdravja tal« mora postati “dobra praksa” EU.

Letošnje spremembe Zakona o gozdovih: pravna opora za nacionalno gozdno inventuro tal

Nova novela Zakona o gozdovih (ZG-H), objavljena v Uradnem listu RS št. 85/2025, pomembno podpira sistematično zbiranje podatkov o gozdovih. V 16.a členu uvaja nacionalno gozdno inventuro kot velikopovršinski monitoring stanja gozdov, gozdnih ekosistemov in gozdnih tal, vključno z zalogami ogljika.

S tem so:

  • podatki o gozdnih tleh priznani kot obvezna, ne več dodatna sestavina monitoringov,
  • podatki o tleh so del poročanj za potrebe nacionalne politike, EU in mednarodnih obveznosti (podnebje, biotska raznovrstnost),
  • ustvarjeni pogoji, da obstoječa ICP Forests mreža, nacionalna gozdna inventura in novi zahtevani okvir EU za tla delujejo usklajeno.

Vloga Gozdarskega inštituta Slovenije

Preplet stebrov – dolgoletnega monitoringa gozdnih tal na GIS, delovanja ICP Forests, poročanja drugih EU programov (npr. LUCAS) in nove evropske direktive o tleh – pomeni prelomnico:

  1. Podatki, ki jih zbiramo desetletja, postajajo jedro evropskega sistema za spremljanje stanja (zdravja) tal.
  2. Slovenija ima s spremembo oz. dopolnitvijo Zakona o gozdovih odgovornost in priložnost, da kakovostno prispeva k izvajanju direktive o tleh na področju gozdov.
  3. Gozdna tla dobivajo status strateškega naravnega vira, ki ga je treba spremljati, razumeti in varovati na podlagi mednarodno primerljivih meritev.

Gozdarski inštitut Slovenije bo tudi v prihodnje povezoval raziskave gozdnih tal, razvoj metod, nacionalni monitoring in mednarodne pobude, da bodo odločitve o gozdovih temeljile na preverjenih podatkih in prispevale k varstvu tal.

Pripravili: dr. Primož Simončič, dr. Aleksander Marinšek, Daniel Žlindra in Andrej Verlič

Monitoring gozdnih tal (foto: Aleksander Marinšek)
Monitoring gozdnih tal poteka tako, da praviloma na pet do deset let izvedemo vzorčenje organskega in mineralnega del tal na različnih globinah (na sliki). Po navadi jemljemo vzorce na vsakih 10 cm globine. Vzorce predamo Laboratoriju za gozdno ekologijo na Gozdarskem inštitutu Slovenije, ki analizirajo fizikalne in kemijske lastnosti tal. Najbolj nas zanima reakcija tal, vsebnost organske snovi, ogljika, dušika in žvepla, količina makro in mikrohranil v tleh, tekstura in kationska izmenjalna kapaciteta tal. (foto: Aleksander Marinšek)
Elementna analiza tal (foto: Daniel Žlindra)
Na sliki sodelavka izvaja elementno analizo tal (ogljik, dušik in žveplo, CNS), ki je podlaga za monitoring in poročanje vsebnosti in zalog predvsem organskega ogljika v tleh. (foto: Daniel Žlindra)