V veliko zadovoljstvo in čast nam je bilo da smo na Gozdarskem inštitutu Slovenije med 14. in 16. oktobrom 2025 gostiti letno srečanje in delavnico Mednarodne povezave za invazivne vrste v gozdovih na območju Evrope in Srednje Azije (REUFIS). Povezava REUFIS deluje pod okriljem organizacije Združenih Narodov za hrano in kmetijstvo (FAO), natančneje Regionalnega urada za Evropo in Srednjo Azijo.
Namen povezave je spodbujati izmenjavo informacij, izkušenj in dobrih praks, krepiti čezmejno sodelovanje na področju raziskav in nadzora ter usklajeno izvajanje fitosanitarnih predpisov na področju invazivnih vrst v gozdovih med državami na območju Evrope in Srednje Azije. Osrednja tema letošnjega srečanja so bile invazivne tujerodne rastline v gozdovih.
Hibridnega srečanja v Ljubljani se je udeležilo preko 30 predstavnikov iz najmanj 15 držav: Severne Makedonije, Armenije, Črne gore, Srbije, Slovaške, Avstrije, Moldavije, Poljske, Bosne in Hercegovine, Norveške, Romunije, Turčije, Madžarske, Bolgarije, Albanije in Slovenije.
Dogodek so 14. 10. 2025 odprli pozdravni nagovori predstavnikov gostiteljev dr. Primoža Simončiča, ki je udeležence pozdravil v imenu direktorice Gozdarskega inštituta Slovenije (GIS), mag. Alenke Korenjak, predstavnice Ministrstva za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano (MKGP), Shirome Sathyapala, predstavnice FAO in Ferenca Lakatosa PhD, koordinatorja mreže REUFIS z Univerze v Šopronu.
Strokovna predavanja in izmenjava izkušenj
Vabljeni predavanji sta predstavili stanje z invazivnimi tujerodnimi rastlinami na Madžarskem. Ferenc Lakatos je predstavil invazivne tujerodne rastline v madžarskih gozdovih, István Szidonya (SM Consulting) pa izkušnje pri zatiranju invazivnih lesnih rastlin na Madžarskem, kjer se zatiranja večinoma lotevajo z uporabo nanosov različnih tipov herbicidov.
V nadaljevanju so sledile slovenske predstavitve, v katerih smo predstavili naše gozdarstvo in izkušnje z invazivnimi tujerodnimi vrstami v gozdovih. Dr. Aleš Poljanec (pomočnik direktorja za strokovne zadeve Zavoda za gozdove Slovenije) je predstavil posebnosti slovenskega gozdarstva in izzive, s katerimi se soočamo, dr. Lado Kutnar (GIS) vpliv invazivnih tujerodnih rastlin v slovenskih gozdovih in dr. Maarten de Groot (GIS) uporabnost občanske znanosti pri spremljanju invazivnih tujerodnih vrst s primerom projekta LIFE ARTEMIS.
V nadaljevanju so predstavniki sodelujočih držav poročali o razmerah v svojih državah. Ugotovljeno je bilo, da se večina držav sooča s podobnimi izzivi ter s podobnim naborom najbolj problematičnih tujerodnih vrst, katerih odstranjevanje je pogosto zahtevno in dolgotrajno. Sledil je sestanek nacionalnih kontaktnih točk za varstvo rastlin, na katerem se je pregledalo opravljeno delo v preteklem letu in načrtovalo aktivnosti za prihodnje obdobje.
Ogled laboratorija in terensko delo
Udeležencem srečanja smo predstavili tudi Laboratorij za varstvo gozdov (Nacionalni referenčni laboratorij za škodljive organizme rastlin (za glive in oomicete ter insekte in pršice)), kjer izvajamo analize za potrebe diagnostike škodljivih organizmov v Slovenije. Gostje so izrazili veliko navdušenje nad dobro organiziranostjo sistema in izpostavili Slovenijo kot primer dobre prakse sodelovanja med raziskovalno inštitucijo na področju gozdarstva in nacionalno organizacijo za zdravje rastlin - Upravo za varno hrano, veterinarstvo in varstvo rastlin (UVHVVR, MKGP).
Terenski del srečanja je potekal na Krasu, kjer smo si ogledali požarišče iz leta 2022 in izzive pri obnovi tamkajšnjih gozdov. Pri Pomniku miru na Cerju je Boštjan Košiček (ZGS, OE Sežana) predstavil raziskovalno ploskev, kjer poteka poskus zatiranja velikega pajesena (Ailanthus altissima) z metodo obročkanja. Udeleženci so si ogledali rezultate in izmenjali izkušnje o učinkovitosti metode. Predstavili smo tudi mobilno aplikacijo Invazivke, namenjeno sporočanju opažanj invazivnih vrst, ter razpravljali o možnostih sodelovanja pri podobnih projektih.
Krepitev sodelovanja in prihodnji koraki
Srečanje v Sloveniji je omogočilo dragoceno izmenjavo izkušenj, praks in idej ter potrdilo pomen mednarodnega sodelovanja pri obvladovanju invazivnih vrst v gozdovih. Tridnevni program je udeležence povezal v skupnem cilju – varovati biotsko raznovrstnost in zdravje gozdov. Z dogodkom smo še enkrat dokazali, da lahko le z združenimi močmi in odprtim sodelovanjem učinkovito odgovorimo na izzive, ki jih prinašajo invazivne tujerodne vrste. REUFIS srečanje v Ljubljani je utrdilo vezi med državami, spodbudilo nove pobude in okrepilo prepričanje, da je prihodnost naših gozdov v skupnem znanju in sodelovanju.
