GOZD in LES: Gozd in podnebne spremembe
po spletu
Torek, 25.5. 2021, od 9:00 do 14:30 ure
Zasnova enajstega posvetovanja, s skupnim naslovom GOZD in LES, je letos temeljila na podnebnih spremembah.
Gozdarski inštitut Slovenije in Biotehniška fakulteta Univerze v Ljubljani sta, v sodelovanju s IV. razredom Slovenske akademije znanosti in umetnosti in Svetom za varovanje okolja Slovenske akademije znanosti in umetnosti, že enajstič organizirala znastveno srečanje Gozd in Les.
Letos so predvsem mlajši raziskovalci predstavili najnovejše raziskovalne dosežke s področja gozdarstva in lesarstva. Na srečanju so sodelovali raziskovalci vseh javnih raziskovalnih organizacij, ki delujejo na področju gozdno-lesne proizvodne verige.
Srečanje je bilo posvečeno vplivu podnebnih sprememb na gozd in les. Tako smo poleg znanstvenih rezultatov predstavili tudi ključne raziskovalne projekte, ki potekajo na tem področju. Na koncu smo organizirali okroglo mizo, kjer smo se dodatknili ključnih izzivov zaradi posledic podnebnih sprememb.
Iz predgovora k Zborniku srečanja, ki smo ga prejeli od nestorja slovenskega gozdarstva, akademika Mitje Zupančiča, citiramo naslednje misli:
»…Današnje stanje gozda bo v prihodnosti vplivalo na podnebne razmere, ki se bodo zrcalile v suši ali močnih prekomernih deževnih obdobjih in podobnih katastrofah. Sedaj in v bodoče moramo izkazati posebno pozornost za obnovo gozda in mu pomagati z ustreznimi gojitvenimi deli, tudi s sadnjo domačih in morda, v kritičnih primerih, s tujerodnimi drevesnimi vrstami, ki bolj ali manj ustrezajo našim ekološkim razmeram. Gozd je pomemben del regulacijskega sistema našega podnebja, ki je pri nas
zelo raznovrstno.Ni dovolj, da smo zaskrbljeni samo za naš gozd, velik problem zmanjševanja gozdnatosti je v svetu. Čas je, da gozdnogospodarsko načrtovanje v svetu in v Sloveniji poiščeta in razvijeta skupne točke.«
Gozdarstvo je ob ponavljajočih se veliko-površinskih ujmah pred velikimi izzivi, saj mora razviti nove načine adaptivnega gospodarjenja z gozdovi. Priznati mora, da naravna obnova v poškodovanih gozdnih sestojih ne more zagotavljati dovolj velike vrstne in genetske pestrosti gozdnega drevja. Ker lahko le vrstno in genetsko pester mlad gozd dolgoročno ohranja prilagoditveni potencial na spreminjajoče se okoljske razmere, je potrebno obnovo gozda aktivno usmerjati s sadnjo in setvijo čim bolj
vrstno in genetsko pestrega gozdnega reprodukcijskega materiala. To pa je mogoče le z ustrezno podporo gozdnemu semenarstvu in drevesničarstvu, fleksibilnim financiranjem pridobivanja kakovostnega, genetsko pestrega semena velikega števila vrst, s testiranjem ustreznosti provenienc in povečevanjem genetske pestrosti bodočega gozda, in z razvojem inovativnih tehnologij vzgoje sadilnega materiala, s katerimi bo mogoče skrajšati čas proizvodnje gozdnih sadik in povečati uspešnost sadnje. Ter s
prenosom gozdno-gojitvenih znanj doma in v svetu, in s posredovanjem spoznanj o pomenu gozdov in gozdarstva široki javnosti.
Izpostaviti velja, da se bo zaradi podnebnih sprememb spremenila tako vrstna sestava, kot tudi relevantne lastnosti lesa. Les prirašča vedno hitreje. Vse to vpliva na kakovost lesa, zato lastnosti lesa, ki bo zrastel v prihodnjih desteletjih, morda ne bodo več primerljive z lastnostmi lesa, ki ga poznamo danes. Poleg tega je treba upoštevati, da spremenjeni pogoji vplivajo tudi na dinamiko razkroja lesa. Les na prostem propada hitreje, kot smo domnevali do sedaj. To predstavlja še posebej velik iziv za leseno kulturno-umetniško dediščino in leseno infrastrukturo.
Udeleženci, vseh nas je bilo kar 78 na elektronski konferenci, smo srečanje ocenili kot uspešno. Strinjali smo se, da so znanstvena srečanja nujna za izmenjavo idej in tesnejše sodelovanje. Le-to se je odrazilo tudi v skupni prijavi sodelujočih raziskovalnih institucij na letošnji razpis ARRS »Javni poziv za financiranje raziskovalnih programov javnih raziskovalnih organizacij 2021«.
Za več informacij:
https://www.gozdis.si/dogodki/GOZD-IN-LES-Podnebne-spremembe/
oz. pišite na: katja.sonnenschein@gozdis.si
