V okviru Interreg projekta ALPTREES (Transnacionalno sodelovanje za trajnostno upravljanje s tujerodnimi drevesnimi vrstami na urbanih, primestnih in gozdnih ekosistemih v Alpski regiji) je bila 25. in 26. 2. 2021 organizirana prva digitalna konferenca (zaradi epidemije Covid 19) o trajnostni rabi in upravljanju s tujerodnimi drevesnimi vrstami v mestnih, primestnih in gozdnih ekosistemih v Alpski regiji. Na dogodku so bile predstavljene številne teme različnih partnerjev projekta, deležnikov in drugih vabljenih predavateljev. Na konferenci so predavali tudi sodelavci z Gozdarskega inštituta Slovenije (GIS).
Dr. Maarten de Groot je predstavil kako so v projektu LIFE Artemis vključili ljubiteljsko znanost, kakšni so bili izzivi pri vključevanju ljubiteljskih znanstvenikov in rezultati projektnega dela. Cilj projekta je bil prispevati k zmanjšanju negativnih vplivov invazivnih tujerodnih vrst v gozdovih in osvestiti javnost o njihovi problematiki. V projektu so se osredotočali na invazivne rastline, žuželke, sesalce in glive. Povedal je, da se invazivnost začne s prisotnostjo parih osebkov, ki se hitro razširijo. Ključno je, da se vdor invazivnih organizmov opazi čim prej. Pri tem je v pomoč tudi to, da se vključi čim več opazovalcev. Predstavil je izvajanje projekta in na kaj so se osredotočili, da so prišli do dobrih rezultatov. Predstavil je še potek osveščanja ljudi, aktivacijo ljubiteljskih znanstvenikov, nastanek terenskega priročnika za tujerodne vrste in pripravo spletnega informacijskega sistema Invazivke.
Dr. Aleksander Marinšek (vodja projekta Alptrees na GIS) je predstavil osnovna načela upravljanja s tujerodnimi drevesnimi vrstami (TDV) v gozdnih in urbanih ekosistemih. Zaradi sprememb okolja, podnebja in delovanja ljudi, se bodo spremenili tudi pogoji za uspevanje drevesnih vrst. Z načrtovanjem gospodarjenja z gozdovi in urbanimi površinami stremimo k zdravim in stabilnim drevesom ter ekosistemom. Ekosistemi bodo morali biti na prihajajoče spremembe prilagojeni. V prihodnosti lahko pričakujemo še bolj pogoste naravne ujme kot so požari, napadi insektov in bolezni, ki bodo vplivale na rast in donosnost gozdov. Pričakovano je tudi odmiranje dreves v urbanih področjih. Spremembe v drevesni vrstni sestavi se že odražajo v spremenjeni razširjenosti glede na nadmorsko višino in geografsko širino. Naraščanje C02 in s tem globalno segrevanje, spreminja primernost rastišč trenutnim avtohtoniom drevesnim vrstam, vpliva na biodiverziteto in drevesno sestavo. Vse to bo močno vplivalo na ekonomsko donosnost gozdov v prihodnosti. Ocenjuje se, da se bodo te spremembe najbolj odražale v južni Evropi in Alpskem prostoru. Vpliv se bo pokazal tudi na ekosistemskih storitvah in funkcijah gozdov. Tujerodne drevesne vrste, ki so prisotne v Evropi sedaj, lahko podprejo prilagajanje na klimatske spremembe vendar pa predstavljajo tudi grožnje. Zato potrebujemo tudi dobra orodja za oceno tveganj, ki jih te vrste prinašajo. Nekatera drevesa so v našem prostoru nova in ne poznamo njihovih lastnosti, zato moramo biti previdni pri vnosu v okolje, saj nekatere drevesne vrste lahko razvijejo invazivni potencial.
Od slovenskih predavateljev je nastopila še Ana Dolenc z Zavoda RS za varstvo narave. Predstavila je preizkušanje metodologije za oceno tveganja tujerodnih drevesnih vrst na pilotnem območju projekta ALPTREES na Gorenjskem.
