Poškodovanost gozdov in osutost dreves
V Sloveniji se je spremljanje stanja gozdov (poškodovanosti gozdov) začelo izvajati na pobudo slovenske gozdarske stroke že leta 1985. V letu 2020 je tako program spremljanja razvrednotenja in poškodovanosti gozdov, ki je del aktivnosti mednarodnega sodelovanja na področju gozdov (ICP Forests), dopolnil že 35 let!
Ogled: Poročila o stanju EU gozdov
Vsakih nekaj let se rezultate spremljanja osutosti in poškodovanosti predstavi tudi na spletni strani Agencije Republike Slovenije za okolje (ARSO) v okviru rubrike okoljski trendi:
Ogled: Poškodovanost gozdov in osutost dreves, maj 2023.
Program ICP Forests
Je eden izmed šestih mednarodno usklajenih programov, v okviru katerih se proučuje vpliv onesnaženosti na gozdne ekosisteme in je bil s strani UNECE ustanovljen leta 1980. Podlaga za ustanovitev pa je bila Konvencija o onesnaževanju zraka na velike razdalje preko meja (Convention on Long-range Transboundary Air Pollution – CLRTAP), ki jo je leta 1979 v Ženevi podpisalo 34 vlad in Evropska komisija.
Mednarodni program ICP Forests je vsebinsko razdeljen na dva sklopa oziroma poteka na dveh ravneh in podobno je urejeno tudi poročilo, ki ga pripravimo vsako leto:
Ogled Poročila o stanju slovenskih gozdov 2023
Ogled Poročila o stanju slovenskih gozdov 2022
Slika 1: Prikaz ploskev Raven I in Raven II v Sloveniji ter njihova vpetost v mrežo evropskih ploskev (avtor: S. Vochl, 2018)
Prednost spremljanja osutosti in poškodovanosti dreves na dveh ravneh (Raven I in Raven II) je v tem, da je prva namenjena spremljanju osutosti in poškodovanosti dreves na državni ravni, medtem ko monitoring na ploskvah Raven II služi boljšemu razumevanju odvisnosti med vitalnostjo drevja in vzroki ter posledicami dejavnikov stresa.
V prvem sklopu (Raven I) vsako leto poteka mednarodna velikopovršinska inventura z namenom ugotavljanja razvojnih sprememb gozdov v času in prostoru. Evropo pokriva mreža 16 x 16 km, ki je sestavljena iz več kot 7500 ploskev z gostoto ene ploskve na približno 256 km2 vzorčne površine. V to mrežo se z Raven I ploskvami vključuje tudi Slovenija. Tako vsako leto spremljamo osutost in poškodovanost drevja na 44 traktih (Slika 1).
Časovna vrsta poškodovanosti dreves za celotno, več kot 30-letno obdobje kaže, da se je v obdobju 1991-2000 stanje gozdov slabšalo, od leta 2000 naprej pa je razmeroma stabilno. Na začetku obdobja 2015-2020 opažamo visok dvig osutosti dreves, nato pa umirjanje negativnega trenda poslabševanja stanja - povečevanja osutosti tako pri iglavcih kot pri listavcih. Večji dvig osutosti smo nato zaznali od leta 2020 do 2022 (Slika 2). Med posameznimi drevesnimi vrstami so najbolj poškodovani črni bor (Pinus nigra), domači kostanj (Castanea sativa) in dob (Quercus robur) (Slika 3). Podrobnejši podatki so predstavljeni v Poročilu o stanju slovenskih gozdov 2023.
Slika 2: Povprečna osutost krošenj dreves na mreži 16 × 16 km za obdobje od leta 1991 do 2023 (avtor: M. Skudnik)
Slika 3: Prikaz ocen osutosti za izbrane drevesne vrste v letu 2023 (vir: Poročilo o spremljanju stanja gozdov za leto 2023) (avtor: M. Skudnik)
Velikopovršinskemu spremljanju stanja evropskih gozdov na prvi ravni se je leta 1994 priključilo še intenzivno spremljanje gozdnih ekosistemov na drugi. Na Ravni II je v Evropi trenutno aktivnih nekaj več kot 600 takšnih objektov. V Sloveniji intenzivni monitoring poteka vse od leta 2003 na 10-ih ploskvah velikosti 1 ha z osrednjimi ploskvami velikosti 50 x 50 m, ki so razmeščene po celotni državi (Slika 1).
Slika 4: Bukve na ploskvi Raven II Fondek poleti leta 2024 (foto: P. Höfferle)
Na štirih reprezentativnih ploskvah potekajo vse aktivnosti v skladu z navodili ICP Forest, na preostalih šestih ploskvah pa poteka monitoring nižje intenzivnosti, kjer se spremlja poškodovanost in osutost drevja. Število merjenih kazalcev in tudi ploskev se znotraj posameznega obdobja popisa spreminja zaradi različnih razlogov (okrnjeno financiranje, ujme in vandalizem).
Več informacij: Anže Martin Pintar, vodja popisa