Nacionalna gozdna inventura
Sistem nacionalne gozdne inventure (NGI) je velikoprostorski monitoring gozdov, kar pomeni, da z njim na državni ravni pridobimo časovno in prostorsko opredeljene podatke o stanju gozdov z znano statistično zanesljivostjo. Začetki velikoprostorskega monitoringa gozdov v Sloveniji segajo v leto 2000, ko je bil vzpostavljen koncept Monitoringa gozdov in gozdnih ekosistemov (MGGE) na sistematični vzorčni mreži 4 x 4 km ki pokriva celo Slovenijo. Leta 2020 je bila vzorčna mreža zgoščena na neuravnani sistematični vzročni mreži.
Nacionalna gozdna inventura 2020 - 2024
Usklajen popis poteka na stalnih vzorčnih ploskvah razporejenih na vzorčni mreži gostote 2 x 2 km po sistemu panelnega neuravnanega sistematičnega vzorčenja in ga dopolnjuje stara vzorčna mreža 4 x 4 km.
Slika: Mreža stalnih vzorčnih ploskev NGI 2020. Na terenu je bilo vzpostavljenih 761 stalnih vzorčnih ploskev na katerih so raziskovalci Oddelka za načrtovanje in monitoring gozdov in krajine v sodelovanju z Zavodom za gozdove Slovenije popisali več kot 12.000 dreves! (vir podatkov o meji SLO: GURS, 2020)
Razširjen koncept inventure smo pričeli izvajati leta 2020, pri čemer vsako leto posnamemo 1/5 ploskev na mreži, ki enakomerno pokriva celotno državo. Prvi inventurni cikel smo zaključili v letu 2024. V letu 2025 bomo nadaljevali s snemanjem ploskev drugega cikla NGI, ko bomo ponovili meritve na prvem panelu, ki smo ga izmerili leta 2020.
Panelni sistem predstavlja nov korak v zbiranju informacij o stanju in razvoju gozdov, njegove glavne prednosti pa so:
- dovolj velik vzorec ploskev za konsistentne podatke o stanju gozdov na državni ravni in za potrebe stratifikacije podatkov na regionalni ravni,
- večja reprezentativnost vzorčnih ploskev in zanesljivost podatkov,
- izkušen kader in manjša ekipa sodelavcev, kar zmanjša možnost subjektivnih napak.
Predstavitveni film Nacionalne gozdne inventure
Video: Predstavitev slovenske NGI, projekt Rosewood 4.0.
Potek uvajanja v popis
Na rednem letnem uvajalnem seminarju na Gozdarskem inštitutu Slovenije se popisovalci spoznajo z vsemi kazalci vezanimi na vzorčno ploskev in drevesa na njej, ki jih bodo zabeležili na terenu. Na terenskem izobraževanju pa se seznanijo s terensko in programsko opremo ter postopkom snemanja kazalcev.
V popisu sodeluje 4-5 stalnih ekip sodelavcev GIS in ZGS, ki so na začetku terenskega dela večkrat izpostavljene kontroli, da se zagotovi kakovost snemanja.
Publikacija Stanje in spremembe slovenskih gozdov med letoma 2000 in 2018
Monitoring gozdov in gozdnih ekosistemov (MGGE) je je bil prvič izveden leta 2000 in do sedaj ponovljen še štirikrat (2007, 2012, 2018, 2024). Meritve so bile izvedene na več kot 700 permanentnih vzorčnih ploskvah, sistematično razporejenih na vzorčni mreži 4 x 4 km po celi Sloveniji. Ocenjenih in izmerjenih je bilo več kot 23.000 dreves. Ključne rezultate smo objavili v publikaciji Stanje in spremembe slovenskih gozdov med letoma 2000 in 2018, kjer predstavljamo trende v lesnih zalogah merskega in podmerskega drevja, prirastka, poseka, mortalitete, količine odmrle biomase in zalog ogljika v lesni biomasi. Velikoprostorske gozdne inventure zagotavljajo kakovostne informacije za sprejemanje odločitev glede gospodarjenja z gozdovi zaradi prilagajanja na podnebne spremembe in vzpostavljanje čim večje “odpornosti” gozdov.
Vabljeni k ogledu!
Slika: Ikonografika rezultatov stanja in sprememb gozdov 2000-2018: lesna zaloga, prirastek in posek.
Več informacij: dr. Mitja Skudnik, vodja popisa