Naloga 5
Pripravljanje strokovnih podlag in predlogov normativov za opravljanje del v gozdovih
Vodja naloge: Špela Ščap, Oddelek za gozdno tehniko in ekonomiko (spela.scap@gozdis.si)
Izvedba gozdarskih del ostaja osrednji in ključni del gospodarjenja z gozdovi. Še tako dobro načrtovani cilji in ukrepi lahko ob neustrezni izvedbi del pripeljejo do zmanjšanja odvzema CO2 iz ozračja, degradacije okolja, finančnih izgub ali celo človeških tragedij. Zato je proučevanje in poznavanje proizvodnih procesov, gozdne infrastrukture, značilnosti gospodarjenja v zasebnih gozdovih ter poznavanje razmer na trgu lesa, pomembno tako z vidika prilagajanja podnebnim spremembam ter interventnega ukrepanja v primeru izrednih ekstremnih vremenskih dogodkov, kot za sprejemanje odločitev in za oblikovanje gozdarske politike ter prilagajanje zakonodajnega okvira vse bolj kompleksnim razmeram.
Naloga 5 je vpeta med vsebine, ki so ključne za učinkovito izvedbo del v gozdovih in hkrati stremijo k prilagajanju podnebnim spremembam, interventnim ukrepanjem v primeru ekstremnih vremenskih dogodkov ter krepitvi gozdnega dialoga. Vsebine nudijo MKGP strokovno podporo na področjih povezanih z izvedbo gozdnih del, vlogo gozdne infrastrukture pri gospodarjenju z gozdovi in izvajanju nalog zaščite in reševanja, spremljanjem nezgod pri delu v gozdovih, lastniki gozdov in njihovimi socialno-ekonomskimi razmerami v luči prilagajanja na ekstremne vremenske dogodke in povečanja odpornosti gozdov, spremljanjem cen gozdarskih storitev, GLS, lesnih goriv in žagarskih proizvodov, spremljanju kratkoročnih in srednjeročnih trendov tokov lesa ter koordinacijo celotne JGS na Gozdarskem inštitutu Slovenije.
Naloga vsebuje štiri delovne sklope:
5.1. Strokovne naloge na področju spremljanja ekonomike proizvodnih procesov
5.2. Strokovne naloge na področju spremljanja ter proučevanja dela in gospodarjenja v zasebnih gozdovih
5.3. Podpora MKGP pri nacionalnem poročanju in strokovne naloge na področju spremljanja rabe lesa za predelavo in energijo ter trga okroglega lesa in lesnih proizvodov v Sloveniji
5.4. Strokovna podpora MKGP pri pripravi predpisov in vodenju javne gozdarske službe
5.1. Strokovne naloge na področju spremljanja ekonomike proizvodnih procesov
Vsaka nova tehnologija, nov stroj ali nova oblika dela prinese v dosedanje znanje o poteku in učinkih ter stroških gozdarske storitve novosti, ki prinesejo ekonomske, lahko tudi ekološke, posledice. Normativni del opravljanja gozdarskih storitev so ena temeljnih (trajnih) nalog oddelka, četudi danes normative zakonodaja predvideva zgolj v sklopu pravilnika o financiranju in sofinanciranju vlaganj v gozdove, kjer služijo kot osnova obračuna del, ki se financirajo (sofinancirajo) iz sredstev proračuna RS. Pravilnik določa, da se za izračun vrednosti uporabljajo normativi za izvedbo del, ki so sestavni del pravilnika. Veljavni normativi izhajajo iz razmer pred 30-40 leti. V tem času so se dogodile mnogokatere tehnične, organizacijske in tudi družbene spremembe, zato so normativi zastareli in ne odražajo dejanskega stanja. Zaradi neustreznih normativov lahko prihaja do konfliktov med izvajalci in naročniki storitev in zapletov pri organizaciji delovnega procesa, ki ima za posledico ekonomske izgube, ki bi se jim z dobrimi vhodnimi podatki lahko povsem izognili. Normative bi bilo zato smiselno stalno preverjati in jih po potrebi popraviti, da sledijo najnovejšim (modernim) tehnologijam časa.
Drugi aspekt, kjer je čas odločilnega pomena pa je hitrost pretoka relevantnih informacij v smislu obveščanja ključnih deležnikov v procesu odločanja in izvajanja storitev. S podnebnimi spremembami in posledicami, ki vplivajo tudi na migracijo škodljivih organizmov in z mednarodno trgovino je možnost vnosa karantenskih škodljivih organizmov velika. V tem primeru in ob izrednih dogodkih (ujme) je hitrost in relevantnost informacij ključna za hitro in učinkovito ukrepanje na terenu. Zato so ključnega pomena obveščevalni kanali, kjer izvajalci dobijo točne informacije kako se izvajajo dela (formalni in izvedbeni pogoji), spletna sistema MojGozdar (www.mojgozdar.si/) in WCM/Infogozd (https://wcm.gozdis.si/) sta tako lahko eden izmed zanesljivih in preverjenih virov informacij za obveščanje in pomembno stičišče deležnikov gozdno-lesne verige.
Pri gospodarjenju z gozdovi je potrebna kontrola vložkov (stroškov) in rezultatov (kakovost produktov). Kalkulacije stroškov omogočajo primerjavo posameznih in skupnih stroškov in s tem ponujajo ukrepe za optimizacijo, povečanje gospodarnosti in donosnosti poslovanja. Na omenjenem področju vzdržujemo in posodabljamo spletni portal WCM/InfoGozd, ki uporabnikom omogoča vizualizacijo gozdarskih proizvodnih verig s spremljajočimi kalkulacijami stroškov in pripravljamo katalog priznanih stroškov kmetijske in gozdarske mehanizacije.
Gozdne prometnice in ostala gozdna infrastruktura imajo zelo pomembno vlogo tako pri gospodarjenju z gozdovi, kakor tudi pri izvajanju nalog zaščite in reševanja. Ob nastopu izjemnih dogodkov se vloga gozdne infrastrukture še poveča. V minulih letih smo izdelali Predlog nove metodologije za določanje primarne odprtosti gozdov, Predlog umeščanja protipožarne infrastrukture v gozdni prostor in proučili dostopnost slovenskih gozdov za potrebe gašenja gozdnih požarov.
Zasebna gozdna posest v Sloveniji je zelo razdrobljena in v lasti velikega števila zasebnih lastnikov gozdov. Tudi starostna struktura je med zasebnimi lastniki gozdov neugodna, saj naj bi bilo več kot 50 % lastnikov starejših od 60 let. Vključenost lastnikov majhnih gozdnih posesti v gospodarjenje se v zadnjih desetih letih ni povečevala, kljub številnim ukrepom za spodbujanje naložb v gozdarske tehnologije, mobilizacijo in predindustrijsko predelavo lesa. Pomanjkanje gospodarjenja z gozdovi in vse pogostejše naravne motnje v zadnjih letih so povečale obseg škode v gozdovih in vplivale na redno prakso gospodarjenja z gozdovi in povečan delež sanitarne sečnje. Za gospodarjenje z zasebnimi gozdovi ter nadaljnji tehnološki razvoj pridobivanja lesa so pomembni ukrepi v okviru Skupne kmetijske politike (SKP) 2023-2027, ki naj bi krepili gozdno-lesne verige, povečevali dodano vrednost lesa in spodbujali večjo profesionalizacijo ter varnost dela v gozdovih. S 1. 1. 2023 je stopil v veljavo tudi Strateški načrt SKP za obdobje 2023–2027 za Slovenijo, ki ga je Evropska komisija potrdila oktobra 2022 in v okviru katerega so v letu 2024 tudi predvidena sredstva za gozdarstvo.
Gozdarstvo spada med delovno intenzivne panoge, pri katerih obstaja visoko tveganje pri delu, ki se močno poveča v času ekstremnih vremenskih dogodkov. Vse bolj pogosti vremenski ekstremi pomenijo tudi več sanitarne sečnje. Ob tem delo v gozdu pogosto zahteva večje delovne obremenitve in to v naravnem okolju, ki je v času po ujmi poškodovano, s tem pa tudi nepredvidljivo in nevarno. V luči varnosti dela v gozdovih tovrstne situacije pomenijo večje tveganje za poškodbe in tudi smrti. Vsaka posamezna smrt, do katere pride zaradi nezgode ali drugega vzroka, ki ni povezana s pričakovanim koncem človeškega življenja, je tragedija za posameznika in njegovo bližnjo okolico, saj velja, da je človeško življenje neprecenljivo. Poleg tega z vsako smrtjo nastanejo tudi stroški za odpravljanje posledic. Podobno velja tudi za težje in do določene mere lažje poškodbe pri delu in okvare zdravja. S poznavanjem vzrokov za nezgode in stroškov za odpravljanje posledic nezgod je mogoče načrtovati bolj učinkovite ukrepe za njihovo preprečevanje.
Zbiranje in analiza podatkov o pridobivanju, predelavi in rabi okroglega lesa ter lesnih proizvodov je pomembno za potrebe izpolnjevanja nacionalnih in mednarodnih vprašalnikov ter poročil, s pomočjo katerih se spremlja kratkoročne in srednjeročne tržne trende gozdarskega in lesnopredelovalnega sektorja posamezne države. Poročila, ki jih pripravi večina evropskih držav članic Ekonomske komisije Združenih narodov za Evropo (UNECE), služijo tudi kot glavni dokument pri letnem zasedanju Odbora za gozdarstvo in lesnopredelovalno industrijo. Natančno zbiranje podatkov in izpolnjevanje vprašalnikov postaja vedno bolj pomembno, saj mednarodne inštitucije vedno bolj podrobno spremljajo stanje trga lesa in lesnih proizvodov po posameznih državah.
Mednarodni vprašalniki, ki jih Slovenija poroča inštitucijam (npr. FAO/UNECE/ITTO/Eurostat), so ključen vir podatkov za mednarodne statistike o trgu in tokovih lesa v Sloveniji. GIS v okviru JGS naloge 5 aktivno sodeluje pri izpolnjevanju nacionalnih in mednarodnih poročilih ter vprašalnikih z zbiranjem podatkov s strani deležnikov, analizami, pripravi poročil in strokovni podpori MKGP ter SURS–u. Eden ključnih dokumentov za izvajanje nacionalnih politik in ukrepov na področju gozdarstva je nacionalno letno poročilo o stanju kmetijstva, živilstva, gozdarstva in ribištva, ki se ga prav tako pripravi v okviru JGS naloge 5. Zgoraj omenjeni podatki so namenjeni tudi izdelavi letnega pregleda tokov lesa, katera shema je vsako leto objavljena na spletnem portalu WCM/InfoGozd ter za analizo stanja gozdno-lesnega sektorja v državi. Zaradi izredno dinamičnega trga lesa po svetu v zadnjih letih, so se pokazale potrebe po rednem spremljanju le tega, saj dogajanja po svetu vplivajo tudi na slovenski trg okroglega lesa in lesnih proizvodov.
Za preudarno in strateško odločanje morajo odločevalci poleg stroškov dobro poznati tudi podatke o cenah in tokovih lesa. Analiza razvoja trga gozdarskih storitev je pomembna za nacionalne in EU odločevalce in vse akterje na trgu, predvsem z vidika razvoja trga gozdnih lesnih sortimentov (v nadaljevanju GLS) za razvoj biogospodarstva. V sklopu JGS naloge 5 je izdelan in vzpostavljen celovit sistem spremljanja cen GLS, storitev v gozdarstvu (sečnja in spravilo ter prevoz lesa), ter cen žagarskih proizvodov in žagarskih ostankov. Pregled nad cenami storitev in GLS na trgu je ključnega pomena za odločanje lastnikov gozdov o realizaciji načrtovanega poseka. Poleg tega je spremljanje gibanja cen GLS pomembno za izvajanje nacionalnih sektorskih politik, še posebej v primerih izrednih dogodkov in naravnih nesreč. Odkupne cene GLS iz zasebnih gozdov, objavljene na spletnem portalu WCM/InfoGozd so pomemben in koristen vir za odločevalce, zasebne lastnike gozdov, lesnopredelovalni sektor in družbo SiDG d. o. o. Prav tako je pregled nad cenami žagarskih proizvodov in ostankov iglavcev pomemben in koristen vir za uspešno poslovanje primarne lesnopredelovalne industrije ter za vse ostale porabnike teh proizvodov vzdolž gozdno–lesne verige. Z aktivnostmi doprinašamo h krepitvi konkurenčne prednosti podjetij v gozdno-lesnih vrednostnih verigah, vključno s krepitvijo prodajnih poti.
Gospodinjstva v Sloveniji v energetske namene porabijo povprečno okoli 1,5 milijona ton lesnih goriv, med katerimi prevladujejo polena, sledijo peleti, sekanci in nazadnje briketi. Lastnosti in kakovost lesnih goriv opredeljuje standard SIST EN ISO 17225 (2021), sestavljen iz sedmih delov. Najpomembnejše lastnosti lesnih goriv za uporabnika so dimenzije, vsebnost vode, kurilna ali energetska vrednost ter vsebnost za človeka in okolje škodljivih onesnažil. V želji po boljši kakovosti zraka je vprašanje zagotavljanja kakovosti lesnih goriv ključno, vendar ugotavljamo, da je znanje o kakovosti lesnih goriv med uporabniki še vedno relativno slabo. Kakovost lesnih goriv se lahko izraža tudi v ceni; goriva višje kakovosti so v povprečju nekoliko dražja. Cene posameznih lesnih goriv na trgu na Oddelku za gozdno tehniko in ekonomiko spremljamo po enotni metodologiji že od leta 2011 dalje. K izboljšanju razmerja med kakovostjo in ceno pripomorejo tudi analize kakovosti lesnih goriv, ki jih na Gozdarskem inštitutu Slovenije že 10 let izvajamo v sodelovanju z Zvezo potrošnikov Slovenije. V zadnjih letih (2022, 2023) so cene lesnih goriv zaradi razmer na energetskem trgu izrazito poskočile in predvidevamo, da se bo dinamika gibanja cen lesnih goriv še nadaljevala. Sistem spremljanja cen je v državi unikaten in dolgoročno kot tudi kratkoročno prispeva k preglednosti trga z lesom. Vse zbrane cene redno objavljamo na spletnem portalu WCM/InfoGozd.
5.4. Strokovna podpora MKGP pri pripravi predpisov in vodenju javne gozdarske službe
V tem sklopu skrbimo za nudenje strokovne pomoči MKGP–ju pri pripravi predpisov in ostalih strokovnih podlag s področja gozdarstva. Poleg tega skrbimo za koordinacijo celotne JGS naloge Gozdarskega inštituta Slovenije.