Naloga 4
Razvijanje in strokovno usmerjanje informacijskega sistema za gozdove
Vodja naloge: dr. Mitja Skudnik, Oddelek za načrtovanje in monitoring gozdov in krajine (mitja.skudnik@gozdis.si)
Slovensko gospodarjenje z gozdovi temelji na treh načelih in sicer na načelu trajnosti, mnogonamenskosti in sonaravnosti. Za doseganje teh načel je potrebno poznati aktualno stanje gozda oz. gozdnega ekosistema in pa njegovo spreminjanje skozi čas. Za potrebe upravljanja gozdov potrebujemo raznovrstne informacije o zgradbi gozdov, njihovi drevesni sestavi, divjadi itd. in tudi njihovimi spremembami v prostoru in času ter različnimi zunanjimi vplivi na gozd (npr. gozdnogospodarski in gozdnogojitveni ukrepi, upravljanje z divjadjo). Večino le teh informacij pridobivamo z različnimi monitoringi in z gozdno inventuro, pod katero razumemo proces zbiranja različnih podatkov o gozdnih sestojih, njihovih rastiščih, divjadjo itd. z objektivnimi statističnimi vzorčnimi metodami. Skupaj z drugimi viri so tako pridobljeni podatki o gozdnih ekosistemih neobhodni za celostno poznavanje njihovih stanj in razvojnih dinamik.
Naloga vsebuje štiri delovne sklope:
4.2 Razvoj in izvajanje nacionalne gozdne inventure in priprava izhodišč za uporabo podatkov
4.3 Osrednji slovenski lovsko informacijski sistem (OSLIS) in habitati parkljaste divjadi
4.4 Strokovne podlage in usmeritve za gojenje gozdov
4.1 Priprava strokovnih izhodišč za izdelavo GGN GGO
Skupina raziskovalcev nudi strokovno podporo MKGP pri izpolnjevanju mednarodnih in domačih obveznosti. Zaradi kompleksnosti podatkov je po oddajah dokumentov večinoma potrebno še utemeljevanje navzkrižnih primerjav. V letu 2021 je poleg oddanih FOREST Europe, OECD in FAO poročil predvideno tudi sodelovanje v skupinah za obnovo OPNGP, NGP in Zakona o gozdovih (100 % odzivnost v okviru razpoložljivih sredstev). Naloga se izvaja po naročilu in predlagani dinamiki MKGP.
4.2 Razvoj in izvajanje nacionalne gozdne inventure in priprava izhodišč za uporabo podatkov
Zaradi potreb po ocenah parametrov različnih kazalnikov o stanju gozdov se na terenu zbirajo podatki o rastiščih, gozdnih sestojih in dendrometrijskih znakih živega in odmrlega drevja. V okviru tega sistema je bil na GISu na nacionalni ravni vzpostavljen sistem nacionalne gozdne inventure (NGI), ki je nadgradnja aktualnega sistema Monitoring gozdov in gozdnih ekosistemov (MGGE). NGI na državni ravni zagotavlja časovno in prostorsko opredeljene podatke o stanju gozdov z znano statistično zanesljivostjo. Spremljanje stanja gozdov v okviru NGI temelji na neuravnani sistematični mreži 2 km × 2 km. Sistem je zastavljen panelno kar pomeni, da se letno posnamejo na terenu ploskve na sistematični mreži 4 km x 4 km, ki so enakomerno razporejene preko celotne države in po štirih letih bodo posnete vse ploskve na mreži 2 km x 2 km. NGI je bil vzpostavljen z letom 2020, ko je bil posnet prvi panel ploskev. Večina spremljanih kazalnikov se je razvijala skladno z razvojem potreb po podatkih in tehnik velikoprostorskega monitoringa. Za razvoj NGI je bil zelo pomemben mednarodni vpliv številnih priporočil (npr. Cost e43), procesov in projektov, zato je sistem danes mednarodno primerljiv in metodološko harmoniziran. V prihodnje načrtujemo, da bi se trenutni sistem inventarizacije gozdov nadgradil z dodatnimi nujno potrebnimi kazalniki. S tem bi izboljšali kvaliteto pridobljenih podatkov o stanju gozdov in z dolgimi trendi vzpostavili konsistenten sistem nacionalne gozdne inventure (NFI) v Sloveniji. Podoben sistem zasnove NFI je že vzpostavljen v številnih drugih evropskih državah.
4.3 Osrednji slovenski lovsko informacijski sistem (OSLIS) in habitati parkljaste divjadi
OSLIS je spletna aplikacija za prikazovanje in spremljanje odvzema divjadi v vseh loviščih v Sloveniji (LD in LPN). Spletna aplikacija se dnevno osvežuje z novimi podatki in služi kot podatkovna osnova za gospodarjenje z divjadjo na področju Slovenije. V letu 2018 smo poleg informacij o odvzemu v OSLIS-u začeli tudi s prikazom informacij o problematičnih odsekih cest z vidika povoza divjadi in nameščenih odvračalih za divjad na omenjenih odsekih. V letih 2019 in 2020 pa smo na področju Slovenije ob državnih cestah namestili večje število modrih odsevnikov in zvočnih odvračal in vse njihove lokacij vnesli v sistem OSLIS. Poleg tega smo s pomočjo baze podatkov v OSLISU pripravili in obdelali podatke o povozu in pripravili poročilo o učinkovitosti odvračal na zmanjšanje števila trkov s parkljarji in velikimi zvermi na nivoju celotne Slovenije za obdobje 2016-2020. Poročilo je del obširnega monitoringa trkov z divjadjo na nivoju Slovenije. Izdelali smo predloge za vpeljavo ugotavljanja razmnoževalnega potenciala kot novega kazalnika pri načrtovanju upravljanja z divjim prašičem in srnjadjo. Pričeli smo z analizami vplivov habitatov na spremembe v telesnih masah samcev različnih vrst parkljarjev v času parjenja in z zbiranjem vzorcev za analize značilnosti posameznih habitatov parkljaste divjadi preko analize prehranskih značilnosti parkljarjev.
4.4 Strokovne podlage in usmeritve za gojenje gozdov
Namen sklopa je priprava priporočil za gojenje gozdov: pomlajevanje in priprava priporočil za klasifikacijo in določanje gozdnogojitvenih sistemov.
Dolgoročni cilj: presoja učinkovitosti pomlajevanja in stabilnosti gojitvenih sistemov
Kazalniki:
- Presoja odziva drevesnih vrst v različnih gozdnogojitvenih sistemih
- Vzporejanje odziva pragoznih in gospodarskih sestojev
- Učinkovitost obnove po velikopovršinskih ujmah
- Prenos znanja v strokovnih in znanstvenih člankih ter strokovnih in znanstvenih posvetih
