Naloga 2

Vodja naloge: dr. Nikica Ogris, Oddelek za varstvo gozdov (nikica.ogris@gozdis.si)

PPD služba izvaja aktivnosti na področju varstva gozdov oz. zdravja gozdov. Zdrav gozd je tisti, ki je trajen, tj. ima sposobnost vzdrževati zgradbo (strukturo) in funkcijo (vitalnost) skozi čas kljub stresnim dejavnikom (odpornost). Osrednji cilj PPD službe je preučevanje in zagotavljanje zdravja gozda. PPD služba identificira in poroča o škodljivih pojavih v gozdovih, napoveduje škodljive pojave za gozd, načrtuje in svetuje ukrepe za zmanjšanje poškodb gozdov ter o vsem tem informira državne inštitucije in javnost.

---

Naloga vključuje pet delovnih sklopov:

2.1 Ugotavljanje neznanih škodljivih pojavov (determinacija) in poročanje o njihovih pojavih,

2.2 Strokovno usmerjanje varstva gozdov, prenos znanj in koordinacija naloge,

2.3 Napovedi pojava bolezni in škodljivcev ter preverjanje napovedi,

2.4 Elektronski informacijski sistem za varstvo gozdov,

2.5 Sodelovanje z Mikološko zvezo Slovenije.

Namen službe JGS-PPD je poročati o škodljivih pojavih v gozdovih, predvideti večje nevarnosti v prihodnosti, načrtovati potrebne ukrepe za zmanjšanje škod in potencialnih groženj ter o vsem tem informirati JGS in druge državne inštitucije. Naštete naloge PPD služba izvaja po usmeritvah Direktorata za gozdarstvo in lovstvo, Sektorja za gozdarstvo MKGP, ki skrbi za izvajanje nalog javne gozdarske službe. Naloge PPD izhajajo iz Zakona o gozdovih in njemu podrejenih zakonskih predpisov.

Posebna pozornost je namenjena spremljanju stanja gospodarskih in novih ne-reguliranih škodljivih organizmov ter ukrepom za omejevanje njihovega širjenja v Sloveniji.

Ključni problemi zdravja gozdov so trenutno:

• prenamnožitev smrekovih podlubnikov,
• naravne nesreče (veter, suša, sneg, žled, vročinski val),
• povečan obseg pojava kompleksnih bolezni: hiranje bukve, hiranje jelke in namnožitev jelovih podlubnikov, hiranje hrastov in drugih drevesnih vrst,
• povečana intenziteta poškodb zaradi gospodarskih in neznanih, pravno ne-reguliranih škodljivih organizmov: npr. jesenov ožig, mraznice, kostanjev rak, rdeča trohnoba, fitoftore in drugih škodljivih organizmov,
• vnos in širjenje pravno reguliranih in novih invazivnih tujerodnih vrst organizmov (opomba: naloge se izvajajo v okviru nalog UVHVVR – Zakon o zdravstvenem varstvu rastlin, Uredba (EU) o zdravju rastlin),
• podnebne spremembe in z njim povezana sprememba strukture drevesnih vrst, pojav suš in vročinskih valov, ekstremnih vremenskih pojavov, kar slabi vitalnost gozdov in povzroča slabšanje njihovega zdravstvenega stanja.

2.1 Ugotavljanje neznanih škodljivih pojavov (determinacija) in poročanje o njihovih pojavih

V tem sklopu terensko sodelujemo z ZGS in z drugimi državnimi inštitucijami pri reševanju najaktualnejših gozdno varstvenih problemov. Pri tem določujemo vzroke neznanih škodljivih pojavov, beležimo pojav gospodarskih škodljivih organizmov in pojav ne-reguliranih novih škodljivih organizmov ter o tem poročamo.

2.2 Strokovno usmerjanje varstva gozdov, prenos znanj in koordinacija naloge

V okviru tega sklopa med drugim izvajamo seminarje in delavnice iz varstva gozdov za operativno gozdarstvo, v sodelovanju z ZGS pripravljamo različne izobraževalne publikacije, ter sodelujemo v Skupini za obvladovanje biotskega ravnovesja in škodljivih organizmov v gozdovih. Prav tako je v ta delovni sklop vključeno vso delo, kot so prenos znanja v okviru JGS ter priprava poročil in strokovnih mnenj glede na poizvedbe MKGP in drugih državnih organov.

2.3 Napovedi pojava bolezni in škodljivcev ter preverjanje napovedi

Izvajamo analize ulova Ips typographus in Pityogenes chalcographus v kontrolnih pasteh, ki jih spremlja ZGS, in na podlagi rezultatov pripravljamo poročila z lokacijami, kjer je prišlo do prenamnožitve teh dveh vrst podlubnikov. Izdelujemo tudi kratkoročne napovedi sanitarnega poseka smreke in jelke zaradi podlubnikov. Dnevno objavljamo napovedi o požarni ogroženosti gozdov, nevarnosti žledoloma, modelni potek razvoja Ips typographus in Pityogenes chalcographu s fenološkima modeloma RITY in CHAPY. Razvijamo modele za različne škodljive dejavnike gozdov in preverjamo njihove napovedi.

2.4 Elektronski informacijski sistem za varstvo gozdov

V okviru tega sklopa razvijamo in vzdržujemo elektronski informacijski sistem za varstvo gozdov, ki je sestavljen iz spletnega portala Varstvo gozdov (www.zdravgozd.si) in namizne aplikacije za uporabo v JGS (ZGS in GIS).

2.5 Sodelovanje z Mikološko zvezo Slovenije

V tem sklopu sodelujemo z MZS. MZS vnaša najdbe gliv v osrednjo podatkovno zbirko gliv Slovenije Boletus informaticus. GIS vzdržuje in razvija informacijski sistem Boletus informaticus in nudi podporo uporabnikom. Informacijski sistem Boletus informaticus je zgrajen iz mobilne in spletne aplikacije. Obe aplikaciji sta javno dostopni: https://boletusinformaticus.si