ZNANSTVENO SREČANJE
GOZD in LES: Gozd prihodnosti
bo v ponedeljek, 22. 5. 2023, od 9:00 do 14:00 v veliki dvorani Gozdarskega inštituta Slovenije, Večna pot 2, Ljubljana
Konec maja bomo raziskovalne organizacije s področja gozdarstva, lesarstva in papirništva organizirale že trinajsto zaporedno srečanje Gozd in les. Ideja za to srečanje se je razvila iz dobrih izkušenj pri pripravi znanstvene monografije Trajnostna raba lesa v kontekstu sonaravnega gospodarjenja z gozdovi, ki sta jo leta 2009 izdala Oddelek za lesarstvo BF in Gozdarski inštitut Slovenije, v so-uredništvu. Ocenili smo, da lahko le s skupnim nastopom znotraj gozdno-lesne proizvodne verige dosežemo raziskovalno-razvojni preboj. Rezultat sodelovanja je tudi skupna programska skupina, ki je pričela z delovanjem v letu 2022, in edina povezuje celotno gozdno-lesno verigo. Eden izmed pomembnih namenov srečanja je ponuditi možnost mladim, še neuveljavljenim raziskovalcem, na začetku raziskovalne poti, da predstavijo svoje delo.
Letošnje srečanje je namenjeno razmišljanju o prihodnosti gozdov in rabe lesa. Na prihodnost gozdov in rabe lesa bo vplivalo več, med seboj bolj ali manj povezanih, trendov. Na gozd in les vpliva podnebje. Podnebne spremembe so opazne v celotnem razvoju gozdov – v spreminjanju trendov v dinamičnem ravnovesju v gozdnih ekosistemih. Gozdovi so podvrženi številnim ujmam, spreminja se obnova, združbe vseh organizmov v gozdu, struktura gozdov. Vedno pogosteje opažamo pojav tujerodnih in invazivnih vrst. Podnebne spremembe vplivajo tudi na rabo lesa. Zaradi višjih temperatur se spreminjajo lastnosti lesa, pogoji za delovanje lesnih škodljivcev so vedno ugodnejši, kar se odraža v krajši življenjski dobi uporabe lesa.
Spremembe se dogajajo tudi na socio-ekonomskem in družbenem področju. Spreminja se demografska slika lastnikov gozdov, razvijajo se nove tehnike za sečnjo in spravilo lesa. Po drugi strani na gospodarjenje z gozdom in lesom želi vplivati širok spekter deležnikov. To je še posebej izrazito v bližini večjih naselij in priljubljenih turističnih točk. Civilna družba upravičeno pričakuje, da bo lahko vplivala na gospodarjenje z mestnimi gozdovi. V gozd in les vlaga veliko upov tudi politika iz vidika doseganja ciljev podnebnih sporazumov. Zaradi nezanesljive oskrbe z energenti so lesna kuriva ponovno vse bolj pomembna. To se v nekaterih mestnih središčih odraža tudi v slabši kakovosti zraka. Les pridobiva na pomenu tudi kot surovinski vir. Že dlje časa številni ekonomisti napovedujejo, da bo lesa v Evropi pričelo primanjkovati. Zato je za nove investicije v predelavo lesa nujno, da se za načrtovanje novih tehnologij upošteva razpoložljive količine lesa v posamezni regiji.
Raziskovalci s področja gozdarstva, lesarstva in papirništva naslavljajo probleme prihodnosti in skušajo pripraviti izhodišča za razumevanje procesov in pripravo ukrepov za prihodnost gozdov in rabe lesa. Enega od izzivov predstavlja dejstvo, da gozdno drevje v juvenilni in odrasli fazi razvoja različno reagira na okolje, zato so poskusi dolgotrajni, pogosto daljši od obdobja financiranja posameznega projekta. Zato je na tem kompleksnem področju smiselno in nujno potrebno podpirati dolgoletne raziskave.
Vse raziskovalce vabimo, da nam do 26. 4. 2023 pošljete razširjene povzetke prispevkov, ki bi jih želeli predstaviti na tem dogodku.
prof. dr. Hojka Kraigher, dr. Jožica Gričar in prof. dr. Miha Humar.
Kontakt: Katja Sonnenschein katja.sonnenschein@gozdis.si
Predstavitev: Endemizem v flori Slovenije, akad. dr. Mitja Zupančič
