na glavno vsebino
Vpliv novih podnebnih razmer na snežne plazove v Sloveniji
Seznam projektov

Vpliv novih podnebnih razmer na snežne plazove v Sloveniji

Vpliv novih podnebnih razmer na snežne plazove v Sloveniji
Spletna stran projekta
Status
Aktiven
Oddelek
Oddelek za prirastoslovje in gojenje gozda
Partnerji
ZRC SAZU – Geografski inštitut Antona Melika, Gozdarski inštitut Slovenije

Ang. naslov projekta: The impact of climate change on avalanches in Slovenia

Številka projekta: J6-4627 ARRS

Trajanje: 1.10.2022 – 30.9.2025

Proračun projekta:  skupno 300.000 €

Financiranje: 100 % ARIS

Vodilni partner: ZRC SAZU – Geografski inštitut Antona Melika


V okviru projekta, ki ga vodi geografski inštitut Antona Melika, Gozdarski inštitut Slovenije pa je sodelujoča inštitucija, bomo za lokaciji Julijske Alpe in Karavanke analizirali pojavnost snežnih plazov, jo primerjali s klimo in snežno odejo ter validirali z dendrokronološko analizo, in sicer za 1) dve gorstvi (Julijske Alpe in Karavanke), 2) dve nadmorski višini (1500 m, 2500 m), 3) dolgoročno in kratkoročno obdobje ter 4) za vremenske in snežne razmere.

V tem oziru bomo:

1) Izvajali monitoring meteoroloških razmer in meritev snežne odeje v Julijskih Alpah in Karavankah, kontinuirano merili temperature v profilu snežne odeje v Karavankah in snežnih plazov z uporabo posnetkov optičnih kamer v Julijskih Alpah in Karavankah.

2) Z analizo arhivskih meteoroloških podatkov in zgodovinskih podatkov o snežnih plazovih bomo ocenili vpliv podnebnih sprememb na lavinsko nevarnost, s pomočjo aktualnih meteoroloških podatkov in značilnosti snežne odeje bomo zapolnili vrzel poznavanja pojavljanja snežnih plazov v odvisnosti od geografskih spremenljivk ter s posnetkov kamer bomo ocenili pogostost pojavljanja snežnih plazov in dopolnili podatkovno bazo lavinskega katastra.

3) Rezultate bomo ovrednotili z dendrokronološko analizo na lokaciji Zelenica.

4) Z metodo AHP bomo izdelali model lavinske nevarnosti za lavinsko ogrožene vzpete pokrajine v Sloveniji, in sicer v GIS.69

5) Za obe lokaciji dopolnili podatkovno bazo lavinskega katastra in izbrane rezultate prikazali v Lavinskem atlasu, ki ga izdelujemo v ravno potekajočem projektu, tako da bo vsebina dostopna javnosti kot relevanten vir za prostorsko načrtovanje.