O PROJEKTU
Naslov:
Optimizacija institucionalno-normativnih rešitev za trajnostno izkoriščanje gozdov v Sloveniji
Optimization of institutional - normative solutions for sustainable forest management in Sloveni
Vodilni partner:
Gozdarski inštitut Slovenije
Projektni partnerji:
Univerza v Ljubljani, Biotehniška fakulteta, Oddelek za gozdarstvo in obnovljive gozdne vire
Univerza v Ljubljani, Fakulteta za upravo
Trajanje projekta:
2 leti (1. 9. 2024 - 31. 8. 2026)
Skupna vrednost projekta:
165.200 €
Financiranje:
Projekt (V4-2421) »Optimizacija institucionalno-normativnih rešitev za trajnostno izkoriščanje gozdov v Sloveniji« po javnem razpisu za izbiro raziskovalnih projektov Ciljnega raziskovalnega programa “ Naša hrana, podeželje in naravni viri« v letu 2024, financirata Ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano (50 %) ter Javna agencija za raziskovalno dejavnost Republike Slovenije (50 %).
Glavni izzivi, ki jih naslavlja projekt:
-
Temeljni predpis s področja gozdov in gozdarstva v Sloveniji je Zakon o gozdovih (Ur. l. RS, št. 30/93), ki potrebuje - kljub nekaterim kasnejšim zakonskim dopolnitvam in spremembam – novelacijo, s katero bi se lahko z drugačnimi pravnimi sredstvi in sistemsko-administrativnimi postopki odzival na dejansko stanje glede na namen zakona in njegova načela.
-
Kljub obstoječim predpisom se ugotavlja premajhna učinkovitost pri realizaciji načrtovanih sečenj, izvedbi gojitvenih ter varstvenih del v gozdovih in evidentiranju dejanskega poseka.
-
Analiza OPNGP 2022–2026 kaže na premajhno učinkovitost sistemskih in organizacijskih rešitev na področju gozdov, gozdarstva in upravljanja divjadi.
-
Ena izmed petih prednostnih nalog OPNGP 2022–2026 je spodbujanje usklajevanja in komuniciranja med vsemi deležniki, povezanimi z gozdovi, gozdarstvom in upravljanjem divjadi (prednostna naloga 4). Pri tej prednostni nalogi je predviden ukrep: Spodbujanje strateškega komuniciranja s poudarkom na »Gozdnem dialogu« vseh deležnikov na področju gozdov, gozdarstva in upravljanja divjadi. Gozdni dialog je do neke mere zaživel v procesu sprejemanja 10-letnih gozdnogospodarskih načrtov območij, medtem ko pri spremembi strateških dokumentov in zakonodaje ni zaživel.
-
Zaradi sprememb v tehnologiji, družbi in v naravi, vključno s podnebnimi spremembami, je nujna tudi prilagoditev gozdarske zakonodaje za boljše soočanje z novimi izzivi in vključitev sodobnih načel trajnostnega razvoja in krožnega gospodarstva. Predvsem se kažejo potrebe po sistemskih spremembah, zlasti tistih, ki se nanašajo na organizacijo služb, pristojnih za gozdarstvo.
Glede na potrebo po večji učinkovitosti, optimizaciji sistema gospodarjenja z gozdovi, je namen projekta oblikovanje predlogov, ki bodo prispevali k večji učinkovitosti institucionalno-normativnih rešitev na področju izkoriščanja gozdov. Zakon o gozdovih se je sicer nekajkrat spremenil in dopolnil, vendar so sistemske rešitve ostale nespremenjene. Zaradi sprememb v tehnologiji, družbi in v naravi, vključno s podnebnimi spremembami, je tako nujna tudi prilagoditev zakonodaje za boljše soočanje z novimi izzivi in vključitev sodobnih načel trajnostnega razvoja in krožnega gospodarstva. Predvsem se kažejo potrebe po sistemskih spremembah, zlasti tistih, ki se nanašajo na organizacijo služb, pristojnih za gozdarstvo. Tako je potrebno proučiti vsebinsko potrebnost in zahtevnost nalog javne gozdarske službe (JGS), ki bodo odražale potrebe na tem področju ter preveriti možnosti racionalizacije in posledično zmanjšanja stroškov za proračun. Naloge JGS bodo ovrednotene tudi s pomočjo izvedene ankete in intervjujev z zaposlenimi na ZGS. Ob tem je smiselno pregledati sistemske ureditve v primerljivih srednjeevropskih državah. Alternativne predloge za posodobitev pravne ureditve pa je potrebno z deležniki ovrednotiti, kar omogoča Gozdni dialog.
Cilji raziskovalnega projekta:
- analizirati sisteme ureditve gospodarjenja z gozdovi v izbranih / primerljivih državah EU s poudarkom na izkoriščanju gozdov;
- pripraviti različne alternative možnih sprememb veljavne pravne ureditve s poudarkom na izkoriščanju gozdov;
- vzpostaviti gozdni dialog, v okviru katerega bodo vključeni ključni akterji gozdno–lesnih verig;
- pripraviti predloge ukrepov za zagotavljanje učinkovitosti institucionalno-normativnih rešitev za trajnostno izkoriščanje gozdov v Sloveniji.
Glavni rezultati projekta:
Rezultati raziskave bodo v podporo Ministrstvu za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano in drugim odločevalcem pri oblikovanju učinkovitih politik (ukrepov) gospodarjenja z gozdovi ter pri načrtovanju razporejanja sredstev za delovanje javne gozdarske službe.
Najpomembnejši rezultati, ki so neposredno vezani na uresničevanje glavnega cilja projekta so:
- Identifikacija pravnih institutov, ki omejujejo gospodarjenje z gozdovi.
- Analiza sistemov urejenosti gospodarjenja z gozdovi v izbranih/primerljivih državah EU.
- Priprava predloga možnih, alternativnih rešitev pravne urejenosti Zakona o gozdovih.
- Vzpostavitev Gozdnega dialoga z namenom zagotavljanja učinkovite komunikacije in konstruktivne diskusije o možnih alternativnih rešitvah za izboljšanje Zakona o gozdovih.
- Aktivno vključevanje deležnikov ter glavnih ciljnih skupin v izvajanje projekta ter prenos znanja širši javnosti
Delovni sklopi projekta so:
DS1: Koordinacija
DS2: Pregled ureditve gospodarjenja z gozdovi
DS3: Predlog sprememb ureditve
DS4: Gozdni dialog
DS5: Komunikacija in diseminacija
Rezultati:
Na tem mestu bomo v naslednjih dveh letih objavili ključne rezultate projekta.