Vecna pot 2, 1000 Ljubljana
Phone: +386-1-200 7800
Fax: +386-1-257 3589
e-mail: info@gozdis.si
Where are we?
sl
en
 

Kratkoročni in dolgoročni odzivi hrastov v submediteranu na ekstremne vremenske dogodke s pomočjo drevesno-anatomskih analiz in eko-fizioloških meritev


Project status:  active
Project Leader: doc. dr. Jožica Gričar
Department: Oddelek za prirastoslovje in gojenje gozda
Project group:
Partners: Gozdarski inštitut Slovenije
Univerza v Ljubljani, Biotehniška fakulteta

Opis projekta


Podnebne spremembe in s tem povezanimi pogostejši in intenzivnejši ekstremni vremenski dogodki, kot so suše, vročinski valovi, pozebe in poplave, bodo nedvomno povzročili še občutnejši stres za drevesa in gozdne ekosisteme, kar lahko sčasoma vodi do propadanja posamezne drevesne vrste in degradacije gozdov. Še zlasti so ogrožene populacije drevesnih vrst na robnih območjih svoje razširjenosti in potrebujejo posebno obravnavo. Tako se v ekoloških opazovalnih in eksperimentalnih raziskavah bolj priporoča vrednotenje učinkov ekstremnih dogodkov ter ne toliko sprememb dolgoročnejših trendov v padavinah, temperaturi itd. Za ovrednotenje odziva dreves na okoljske razmere je potrebno poznavanje strukturnih in fizioloških sprememb v drevesu.

Puhasti hrast (Quercus pubescens Willd.) uspeva v habitatih, kjer je suša eden glavnih omejujočih dejavnikov rasti in razvoja. V projektu bomo celovito raziskali odziv puhastega hrasta v submediteranu na sušne dogodke v sklopu naslednjih ciljev:
(1) Učinki suše na debelinsko rast dreves, strukturo lesa ter ksilo- in floemogenezo v različnih delih drevesa;

(2) Učinki na fiziološke in biokemijske procese v drevesu ter razporeditev asimilatov;
(3) Učinki na interakcijo med drevesi in mikoriznimi glivami.

Zaradi lažje organizacije dela predlog projekta vključuje pet delovnih skupin (DS, Priloga 1):

Raziskave bomo razdelili na dva sklopa:

(1) Analize večletnih odzivov rasti dreves na klimatske razmere z uporabo širin branik. Raziskave bodo vključevale dendroklimatološke in lesno-anatomsko analize, pri čemer se bo vzorčenje izvedlo na šestih lokacijah.

(2) Analize sezonskih strukturno-fizioloških rastnih odzivov dreves na sušo. Drevesno anatomske / ekofiziološke / mikorizne študije bomo izvedli v dveh rastnih sezonah in bodo vključevale manipulacijski poskus, v katerem bomo drevesa z omejevanjem padavin privedli v sušni stres.

Zaradi lažje organizacije dela predlog projekta vključuje pet delovnih skupin (DS). DS 1 je podporna ostalim DS in je povezana z upravljanjem in prepoznavnostjo projekta, medtem ko ostale DS 2-5 predstavljajo temeljne raziskovalne dejavnosti. Predlagana raziskovalna tema je kompleksna in interdisciplinarna, zato bodo v izvajanje projekta vključeni vrhunski raziskovalci z domačih in tujih raziskovalnih inštitucij: (a) Gozdarski inštitut Slovenije (GIS); (b) Univerza v Ljubljani, Biotehniška Fakulteta: Oddelek za agronomijo – BF-AG ter Oddelek za lesarstvo – BF-LES); (c) Ghent University, Faculty of Bioscience Engineering, Ghent, Belgija (UG-FBE) in (d) Nicolaus Copernicus University, Faculty of Biology and Environment Protection, Torun, Poljska (NCU-FBEP).

Glavni rezultati:

Večletni in medletni odzivi proučevanih dreves na klimatske spremenljivke (suša) nam bodo v kombinaciji z modeliranjem omogočili proučiti relacije med vodo in ogljikom, kar določa funkcioniranje drevesa. Zapoznele učinke suše na drevesa (adaptacija, propadanje, smrt) bo mogoče zaznati s pomočjo analiz lesnih branik. Z uporabo integrativnega pristopa (povezovanje metodoloških pristopov v ekologiji dreves, anatomiji, ekofiziologiji in mikologiji) bomo ocenili rast dreves in funkcioniranje gozdnih ekosistemov v spreminjajočem se okolju. Z usklajeno analizo izsledkov iz dolgoročnih poskusov, študije procesov in modeliranja bomo ovrednotili funkcionalno-strukturne odzive drevesa na sušne dogodka na različnih časovnih skalah. Nove tehnike in pristopi nam bodo omogočili odpiranje novih načinov za preučevanje okoljske regulacije funkcioniranja dreves zabeležene v drevesni strukturi.

Obenem bodo rezultati pomagali pojasniti strategije in prednosti prilagoditve izbrane drevesne vrste in njenih simbiontov ter njihovo možnost preživetja v spremenjenih okoljskih razmerah, in bodo pomemben pripomoček za posodobitev priporočil za gospodarjenje z gozdovi v (sub)mediteranskem območju v Sloveniji in ostalih državah.
Our website uses cookies. A cookie is a small file of letters and numbers that we put on your computer if you agree. These cookies allow us to distinguish you from other users of the website which helps us to provide you with a good experience when you browse our website and allows us to improve our site.
Cancel