Za trajnostno in učinkovito upravljanje z gozdovi je poznavanje njegovega stanja in spremljanje le tega skozi daljša časovna obdobja bistvenega pomena. Ti podatki postajajo vedno bolj pomembni pri sprejemanju z gozdom povezanih politik, tudi z vidika vpetosti Slovenije v mednarodne pravne okvirje. Glavni vir podatkov o rastiščih, zgradbi gozdov ter dendrometrijskih znakih živega in odmrlega drevja na državni ravni predstavlja velikoprostorska Nacionalna  gozdna inventura (NGI), ki v obliki kontinuiranega panelnega sistema v Sloveniji poteka od leta 2020 dalje.

Pred začetkom terenskih popisov NGI je v začetku aprila potekal uvajalni seminar z delavnico. V teoretičnem delu (4.4.2024) je bila v dvorani na Gozdarskem inštititu Slovenije predstavljena metodologija izbora in snemanja trajnih vzorčnih ploskev ter namen zbiranja in analize podatkov.

Praktični del delavnice je potekal 9.4. in 10.4.2024 na dveh trajnih vzorčnih ploskvah v okolici Ljubljane, kjer so terenski sodelavci izvedli vse potrebne meritve ter izmenjali mnenja. Terenska delavnica je pomembna z vidika razumevanja in enotne interpretacije navodil vseh terenskih sodelavcev in s tem zagotavljanja večje kakovosti podatkov.

Izvajalec: Gozdarski inštitut Slovenije (GIS) v sodelovanju z Zavodom za gozdove Slovenije (ZGS).

Vsebina: Zbiranje objektivnih podatkov o rastiščih, gozdnih sestojih in dendrometrijskih znakih živega in odmrlega drevja po mednarodno primerljivi in harmonizirani metodologiji statističnega vzorčenja.

Namen: Spremljanje stanja in razvoja gozdov za zagotavljanje trajnosti rabe gozdnih virov.

Čas izvajanja: Od aprila do novembra 2024.

Lokacija: V gozdu na trajnih vzorčnih ploskvah (TVP) razporejenih na vzorčni mreži gostote 4 km x 4 km po sistemu panelnega uravnanega sistematičnega vzorčenja.

Količina: Izmerjenih in ocenjenih več kot 40 znakov na približno 13.000 drevesih na približno 760 trajnih vzorčnih ploskvah.

Način dela: Ocenjevanje in meritev dreves (drevesna vrsta, prsni obseg, višina, socialni položaj, poškodovanost,…), odmrle biomase (vrsta, razkrojenost,…) ter sestojev (razvojna faza, mešanost,…).

Namen: Zbrani podatki in informacije o stanju slovenskih gozdov bodo namenjeni odločevalcem in splošni javnosti ter mednarodnim zbirkam podatkov o gozdovih.

Več o stanju in spremembah v gozdovih med 2000 in 2018: DiRROS - Stanje in spremembe slovenskih gozdov med letoma 2000 in 2018 : rezultati velikoprostorskega monitoringa gozdov in gozdnih ekosistemov (openscience.si) 

FOTO UTRINKI Z DELAVNICE: