Vecna pot 2, 1000 Ljubljana
Phone: +386-1-200 7800
Fax: +386-1-257 3589
e-mail: info@gozdis.si
Where are we?
sl
en
 

doc. dr. Matjaž Čater


Name: doc. dr. Matjaž Čater
Telephone: 01 200 78 32
Email: matjaz.cater@gozdis.si
Department: Department of Forest Yield and Silviculture
Functions: Researcher
Job description: gozdna ekofiziologija, gojenje, študij dejavnikov minimuma, rastiščne zahteve ključnih drevesnih vrst, stres

Izobrazba
  • 1994 - diploma, univerzitetni diplomirani inženir gozdarstva, Oddelek za gozdarstvo, Biotehniška fakulteta, Univerza v Ljubljani
  • 1998 - magisterij, magister znanosti, Oddelek za gozdarstvo in obnovljive gozdne vire, Biotehniška fakulteta, Univerza v Ljubljani
  • 2001 – doktorat, doktor znanosti, Oddelek za gozdarstvo in obnovljive gozdne vire, Biotehniška fakulteta, Univerza v Ljubljani
Zaposlitev
  • 1.1.1996-30.4.2001 mladi raziskovalec, Gozdarski Inštitut Slovenije
  • 1.5.2001-raziskovalec, Gozdarski Inštitut Slovenije
  • 1.6.2012 - delna zaposlitev na Mendelovi Univerzi, Fakulteta za Gozdarstvo in lesarstvo, Oddelek za gojenje,  Češka Republika http
 
Habilitacija in izvolitve
  • Marec 2012 - Docent za področje gojenja, Oddelek za gozdarstvo in obnovljive gozdne vire, Biotehniška fakulteta, Univerza v Ljubljani

Raziskovalno delo na tujih inštitucijah
  • Field techniques for environmental physiology,  Almeria, Španija;   
  • 1998 Tree growth at high altitude and high latitude, Obergurgl, Avstrija;
  • 1999/2000 Institut für Waldökologie UNI-BOKU, Dunaj (2.11.1999 - 1.2.2000), Avstrija;
  • 2000, Management of floodplain forests, Židlochovice, Češka republika;
  • 2000Improvement and Silviculture of oaks IUFRO, Zagreb, Hrvaška
  • Expert meeting in preparation of the sixth meeting of SBSTTA (26-30.9.); Federal agency for  nature conservation, Isle of Vilm, Nemčija, predstavnik r. Slovenije
  • The convention on Biological Diversity, SBSTTA (subsidiary body on scientific, technical and technological advice), Montreal, Kanada, predstavnik r. Slovenije
  • European network for a long term forest Ecosystem and Landscape research Programme - COST E 25 ENFORS, Horsholm,  Danska, predstavnik r. Slovenije
  • Water and Society; needs, challenges and restrictions, Dunaj, Avstrija
  • Vodja bilateralnega sodelovanja med R. Srbijo in R. Slovenijo 2005-2006

Pedagoške aktivnosti
  • Vabljeni predavatelj na Fakulteti na matematiko, naravoslovje in informacijske tehnologije Univerze na Primorskem, zimski in poletni semester 2010, 2013, 2014
  • Vabljeni predavatelj na Faculty of Forestry and Wood technology at Mendel University, Brno, European Forestry, zimski in poletni semester 2012, 2013, 2014
 

Članstvo
  • IUFRO officeholder, Deputy Coordinator 8.01.05
  • član ProSilva
  • član Society of Experimental Botany, Lancaster University, UK
  • član Društva za rastlinsko fioziologijo Slovenije
  • član drušva rejcev malih živali na GIS
  • Nacionalni strokovnjak za sodelovanje pri izvajanju konvencije o biološki raznovrstnosti (področje indikatorjev biotske raznolikosti in gozdarstva);
  • Vodja laboratorija za ekofiziologijo in gojenje na GIS

Bibliografija
  • 28 izvirnih znanstvenih člankov
  • 11 vabljenih predavanj na tujih univerzah

Laboratorij za ekofiziologijo in gojenje gozda

Področje gozdne ekofiziologije, s svojo vsebino dopolnjuje področje proučevanja gojenja gozdov. Odzivi gozdnega drevja so omejeni na poznavanje delovanja osnovnih okoljskih dejavnikov (svetlobe, preskrbe z vodo, odzivi na različne ravni CO2), ki jih z neposrednimi meritvami v proučevanih gozdnih ekosistemih uspešno primerjamo z referenčnimi in tako pojasnimo raven stresa, prilagajanje drevja kot tudi odzive na pretekle človekove vplive (gospodarjenje).
Laboratorij za ekofiziologijo in gojenje omogoča proučevanje neposrednega odziva drevja in sledenje spremembam odzivov v realnem času. Ključna naloga je povezovanje odzivov gozdnega drevja pridobljenega z meritvami.
Svetlobne razmere opredeljujejo preživetje in obstoj vrst, njihovo razprostranjenost in dinamiko.  V procesu proučevanja določamo količino potencialnega sončevega sevanja, ki jih izvajamo s pomočjo sistema hemisfernih fotografij ali neposrednega sončevega sevanja, ki ga izmerimo s specifičnimi merilnimi tipali (PAR tipala). Kontinuirane meritve lahko podajo vrednost trenutnih parametrov, ki jih s pomočjo spominskih enot (datalogerji) interpretiramo v daljših časovnih okvirih. Poleg intenzitete sevanja omogočajo R/FR tipala primerjavo kakovosti sevanja z ugotavljanjem razmerja med različnimi spektralnimi območji.
Vodne razmere predstavljajo v času spreminjajočih okoljskih dejavnikov in prerazporeditve padavin ključni dejavnik za preživetje in obstoj drevesnih vrst. Uspešnost preskrbe v kontinuumu tla-rastlina-atmosfera lahko merimo z določanjem vrednosti vodnega potenciala s pomočjo tlačne komore, posredno pa s pomočjo primerjave med količino porabljene vode in stopnjo asimilacije za določanje učinkovitosti  njene porabe. 
Ker so odzivi listopadnega gozdnega drevja sezonsko pogojeni, je večina meritev asimilacije glede na intenziteto svetlobe ali količino okoljskega CO2 časovno vezana na rastno (vegetacijsko) obdobje. Odzive spremljamo s pomočjo IRGA merilca, ki beleži razlike porabe CO2 in vode glede na ostale okoljske parametre na osnovi absorbcije v IR delu spektra, vključno z dinamiko dihanja tal. Vse procese dopolnjujejo mikrometeorološki parametri (T, zračna vlaga , zračni tlak).
Omenjene parametre primerjamo v različnih sestojih in jih glede na njihov odziv povezujemo z različnimi okoljskimi in človekovimi dejavniki in načinom  gospodarjenja v različnih razvojnih fazah.  V času spreminjajočih okoljskih razmer so za poznavanje prilagoditev pomembne primerjave z  odzivi v pragozda.

Področje raziskav:

Polifunkcionalno delovanja gozda kot ekosistema
Načini gospodarjenja z gozdom
Vplivi odziva različnih gojitvenih sistemov
Gozdne in sestojne strukture, njihove funkcije
Strategije gojenja gozdov in različni tipi gozdov v Sloveniji
Aktualna problematika in razvojnimi koncepti gojenja gozdov v Evropi in svetu
Raziskave pragozdov in gozdnih rezervatov
Proučevanje procesov naravnega pomlajevanja in odzivov med vrstami
Ekologija sestojnih vrzeli
Konkurenca med posameznimi drevesnimi vrstami
Stabilnost in biotska pestrost gozdov
Svetlobne in vodne razmere - ekološka dejavnika v gozdovih
Stres in reakcijska sposobnost gozda v spremenjenih okoljskih razmerah




Links
SICRIS Bibliography


Open Access publications in Repository Sci Vie

Highlights





Our website uses cookies. A cookie is a small file of letters and numbers that we put on your computer if you agree. These cookies allow us to distinguish you from other users of the website which helps us to provide you with a good experience when you browse our website and allows us to improve our site.
Cancel